. плакати и флаери

RAMKOVEN DOGOVOR so aneksite A, B, C 13.08.2001

To~kite vo naredniov tekst davaat usoglasena ramka za obezbeduvawe na idninata na demokratijata vo Makedonija i ovozmo`uvawe na razvojot na pobliski i pointegrirani odnosi pome|u Republika Makedonija i Evroatlantskata zaednica. Ovoj Ramkoven dogovor }e go promovira mirniot i harmoni~en razvoj na gra|anskoto op{testvo, istovremeno po~ituvaj}i go etni~kiot identitet i interesite na site makedonski gra|ani.
1. Osnovni principi
1.1. Celosno i bezuslovno se otfrla upotrebata na nasilstvo za ostvaruvawe politi~ki celi. Samo mirni politi~ki re{enija mo`at da ja zagarantiraat stabilnata i demokratska idnina na Makedonija.
1.2. Suverenitetot i teritorijalniot integritet na Makedonija, i unitarniot karakter na dr`avata se nepovredlivi i mora da se so~uvaat. Ne postojat teritorijalni re{enija za etni~kite pra{awa.
1.3. Multietni~kiot karakter na makedonskoto op{testvo mora da se so~uva i da najde svoj odraz vo javniot `ivot.
1.4. Edna sovremena demokratska dr`ava, vo prirodniot tek na svojot razvoj i sozdavawe, mora postojano da obezbedi nejziniot Ustav celosno da gi ispolnuva potrebite na site nejzini gra|ani vo soglasnost so najvisokite me|unarodni standardi, koi {to i samite postojano se razvivaat.
1.5. Razvojot na lokalnata samouprava e od su{testveno zna~ewe za po~ituvaweto na identitetot na zaednicite.
2. Prekin na neprijatelstvata
2.1. Stranite go istaknuvaat zna~eweto na zalo`bite od 5 juli 2001 godina. ]e ima celosen prekin na neprijatelstvata, celosno dobrovolno razoru`uvawe na etni~kite albanski vooru`eni grupi, i nivno celosno dobrovolno raspu{tawe. Tie go prifa|aat faktot deka za donesuvawe Odluka od strana na NATO da pomogne vo ovoj kontekst, }e bide potrebno vospostavuvawe op{t, bezusloven i neograni~en prekin na ognot, soglasnost za politi~ko re{enie za problemite na ovaa zemja, jasna zalo`ba na vooru`enite grupi dobrovolno da se razoru`aat, i prifa}awe od site dogovorni strani na uslovite i ograni~uvwata vo ramkite na koi }e dejstvuvaat silite na NATO.
3. Razvoj na decentralizirana vlast
3.1. ]e bide usvoen revidiran Zakon za lokalna samouprava so koj }e se zajaknat ovlastuvawata na izbranite lokalni pretstavnici, i zna~itelno }e se zgolemat nivnite nadle`nosti vo soglasnost so Ustavot (kako {to e izmenite vo soglasnost so Aneks A) i Evropskata povelba za lokalna samouprava, pri {to }e se odrazi principot na vertikalna organiziranost koj {to vo momentov va`i vo Evropskata unija. Zgolemenite nadle`nosti pred s# }e se odnesuvaat na oblastite na javnite uslugi, urbanoto i ruralnoto planirawe, za{titata na `ivotnata sredina, lokalniot ekonomski razvoj, kulturata, lokalnite finansii, obrazovanieto, socijalnata za{tita i zdravstvenata za{tita. ]e se usvoi Zakon za finansirawe na lokalnata samouprava za da se obezbedi soodveten sistem na finansirawe, za na lokalnite vlasti da im se ovozmo`i da gi ispolnuvaat site svoi nadle`nosti.
3.2. Vo rok od edna godina po zavr{uvaweto na noviot popis, koj pod me|unaroden nadzor }e bide sproveden do krajot na 2001 godina, }e bidat revidirani op{tinskite granici. Revizijata na op{tinskite granici }e bide sprovedena od strana na lokalnite i nacionalnite vlasti, so me|unarodno u~estvo.
3.3. So cel da se obezbedi deka policijata e svesna za da odgovori na potrebite i interesite na lokalnoto naselenie, lokalnite na~alnici na policijata }e gi izbiraat sovetite na op{tinite od listi na kandidati predlo`eni od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i istite redovno }e komuniciraat so sovetite. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e go zadr`i ovlastuvaweto za razre{uvawe na lokalnite na~alnici na policijata vo soglasnost so zakonot.
4. Nediskriminacija i pravi~na zastapenost
4.1. Celosno }e se po~ituva principot na nediskriminacija i ramnopraven tretman na site lica pred zakonot. Ovoj princip osobeno }e se primenuva vo odnos na vrabotuvawata vo javnata administracija i javnite pretprijatija, kako i kaj pristapot do javnoto finansirawe za razvojot na delovnite aktivnosti.
4.2. Vo zakonite so koi se reguliraat vrabotuvawata vo javnata administracija, }e bidat sodr`ani merki so koi }e se obezbedi pravi~na zastapenost na zaednicite vo site centralni i lokalni javni tela i na site nivoa na vrabotuvawe vo tie tela, istovremeno po~ituvaj}i gi pravilata za kompetentnost i integritet spored koj se rakovodi javnata administracija. Vlastite }e prezemat aktivnosti za da ja korigiraat postoe~kata nevramnote`enost vo sostavot na javnata administracija, osobeno preku vrabotuvawe pripadnici na zaednicite so nedovolna zastapenost. Osobeno vnimanie }e se posveti na toa da se obezbedi, kolku e mo`no pobrzo, policiskite slu`bi generalno da go odrazat sostavot i raspredelbata na naselenieto vo Makedonija, kako {to e specificirano vo Aneks C.
4.3. Za Ustavniot sud, edna tretina od sudiite }e se izbira od strana na Sobranieto, so mnozinstvo od vkupniot broj pratenici, koja }e sodr`i mnozinstvo od vkupniot broj pratenici koi tvrdat deka pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija. Ovaa postapka }e se primenuva i pri izborot na Narodniot pravobranitel i na trojca ~lenovi na Sudskiot sovet.
5. Posebni sobraniski proceduri
5.1. Na centralno nivo, ustavnite amandmani i Zakonot za lokalna samouprava, nema da mo`at da se usvojat bez kvalifikuvano mnozinstvo na dve tretini od glasovite, vo ramkite na {to }e mora da ima mnozinstvo od glasovite na pratenicite koi tvrdat deka pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija.
5.2. Za donesuvawe na zakonite koi direktno gi zasegaat kulturata, upotrebata na jazikot, obrazovanieto, li~nite dokumenti i upotrebata na simboli, kako i na zakonite za lokalno finansirawe, lokalni izbori, gradot Skopje i za op{tinskite granici, }e mora da postoi mnozinstvo od glasovi, vo ramkite na {to }e mora da ima mnozinstvo od glasovi na pratenicite koi tvrdat deka pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija.
6. Obrazovanie i upotreba na jazicite
6.1. Vo odnos na osnovnoto i srednoto obrazovanie, nastavata }e se izveduva na maj~inite jazici na u~enicite, a istovremeno vo cela Makedonija }e se primenuvaat unificirani standardi za akademskite programi.
6.2. Finansirawe od strana na dr`avata }e se obezbedi za visoko obrazovanie na jazicite na koi {to zboruvaat najmalku 20 procenti od naselenieto vo Makedonija, a vrz osnova na posebni spogodbi.
6.3. Pri upisot na dr`avnite univerziteti na novi studenti, koi pripa|aat na zaednici koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija, }e se primenuva principot na pozitivna diskriminacija s# dodeka upisot pravi~no ne go odrazi sostavot na naselenieto vo Makedonija.
6.4. Niz cela Republika Makedonija i vo nejzinite me|unarodni odnosi slu`ben jazik e makedonskiot jazik.
6.5. Koj bilo drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od naselenieto, isto taka, e slu`ben jazik, kako {to e ovde obrazlo`eno. Vo organite na Republika Makedonija, koj bilo slu`ben jazik razli~en od makedonskiot mo`e da se upotrebuva vo soglasnost so zakonot, kako {to ponatamu e elaborirano vo Aneks B. Koe bilo lice {to `ivee vo edinica na lokalna samouprava vo koja najmalku 20% od naselenieto zboruvaat slu`ben jazik razli~en od makedonskiot, mo`e da upotrebuva koj bilo slu`ben jazik za da komunicira so regionalnata kancelarija na centralnata vlada, nadle`na za taa op{tina; takvata kancelarija, }e odgovori na toj jazik, dopolnitelno na makedonskiot. Koe bilo lice mo`e da upotrebuva koj bilo slu`ben jazik za da komunicira so glavnata kancelarija na centralnata vlada, koja }e mu odgovori na toj jazik, dopolnitelno na makedonskiot.
6.6. Vo odnos na lokalnata samouprava, vo op{tinite kade odredena zaednica so~inuva najmalku 20% od naselenieto na op{tinata, jazikot na taa zaednica }e se upotrebuva kako slu`ben jazik, dopolnitelno na makedonskiot. Vo odnos na jazicite na koi zboruvaat pomalku od 20% od naselenieto vo op{tinata, lokalnite vlasti demokratski }e odlu~at za nivna upotreba vo javnite tela.
6.7. Vo krivi~ni i gra|anski sudski postapki na koe bilo nivo, obvinetoto lice ili koja bilo strana }e ima pravo na prevod na dr`aven tro{ok na site postapki, kako i na dokumenti vo soglasnost so soodvetni dokumenti na Sovetot na Evropa.
6.8. Koi bilo li~ni dokumenti na gra|anite koi zboruvaat slu`ben jazik razli~en od makedonskiot, isto taka, }e bidat izdadeni na toj jazik, dopolnitelno na makedonskiot jazik, vo soglanost so zakonot.
7. Izrazuvawe na identitetot
7.1. Vo odnos na simbolite, neposredno do simbolot na Republika Makedonija, lokalnite vlasti }e ja imaat slobodata na prednata strana od lokalnite javni objekti da postavat simboli so koi se obele`uva identitetot na zaednicata koja {to e vo mnozinstvo vo op{tinata, so po~ituvawe na me|unarodnite pravila i primeni.
8. Implementacija
8.1. Ustavnite amandmani prilo`eni vo Aneks A, vedna{ }e bidat prezentirani pred Sobranieto. Stranite }e gi prezemaat site merki za da go obezbedat usvojuvaweto na ovie amandmani vo period od 45 dena po potpi{uvaweto na ovoj Ramkoven dogovor.
8.2. Usvojuvaweto na izmenite vo zakonodavstvoto utvrdeni vo Aneks B }e bide vo soglasnost so dinamikata tamu specificirana.
8.3. Stranite ja pokanuvaat me|unarodnata zaednica, {to e mo`no poskoro da svika donatorska konferencija, na koja osobeno }e se razgovara za makro-finansiskata pomo{; poddr{kata za finansirawe na merkite koi }e se prezemaat za potrebata na implementirawe na ovoj Ramkoven dogovor, vklu~uvaj}i gi i merkite za zajaknuvawe na lokalnata samouprava; i revitalizacija i obnova vo podra~jata pogodeni od borbite.

9. Aneksi
Slednive aneksi se sostaven del od ovoj Ramkoven dogovor.
A. Ustavni amandmani
B. Izmeni vo zakonodavstvoto
C. Implementacija i merki za gradewe doverba
10. Zavr{ni odredbi
10.1. Ovoj Dogovor stapuva na sila so negovo potpi{uvawe.
10.2. Verzijata na angliski jazik na ovoj Dogovor e edinstvenata avtenti~na verzija.
10.3. Ovoj Dogovor se vode{e pod pokrovitelstvo na pretsedatelot Boris Trajkovski.
Potpi{an vo Skopje, Makedonija, na 13 avgust 2001 na angliski jazik.
ANEKS A
USTAVNI AMANDMANI
Preambula
Sega{nata Preambula da se zameni so jazik zasnovan vrz konceptite na individualni prava i gra|ansko op{testvo kako {to sledi:
Gra|anite na Republika Makedonija, prezemaj}i ja odgovornosta za sega{nosta i idninata na nivnata tatkovina, svesni i blagodarni na svoite predci za `rtvite i posvetenosta vo nivnite zalo`bi i borba za sozdavawe na samostojna i suverena dr`ava Makedonija, i odgovorni pred idnite generacii za za~uvuvaweto i razvojot na s# {to e vredno od bogatoto kulturno nasledstvo i so`ivotot vo Makedonija, ednakvi vo svoite prava i obvrski kon zaedni~koto dobro - Republika Makedonija - vo soglasnost so tradicijata na Kru{evskata Republika i odlukite na ASNOM, i na referendumot od 8 septemvri 1991 godina odlu~ija da ja konstituiraat Republika Makedonija kako samostojna, suverena dr`ava, so namera da se vospostavi i zacvrsne vladeeweto na pravoto, da se garantiraat ~ovekovite prava i gra|anskite slobodi, da se obezbedi mir i so`ivot, socijalna pravda, ekonomska blagosostojba i napredok na li~niot zaedni~ki `ivot, preku svoite pretstavnici vo Sobranieto na Republika Makedonija, izbrani na slobodni i demokratski izbori, usvojuvaat...
^len 7
(1) Niz cela Republika Makedonija i vo nejzinite me|unarodni odnosi slu`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo.
(2) Koj bilo drug jazik {to go zboruvaat najmalku 20% od naselenieto isto taka e slu`ben jazik, i negovoto pismo, kako {to e podolu specificirano.
(3) Koi bilo li~ni, dokumenti na gra|anite koi zboruvaat slu`ben jazik razli~en od makedonskiot, isto taka, }e bidat izdadeni na toj jazik, dopolnitelno na makedonskiot jazik, vo soglasnost so zakonot.
(4) Koe bilo lice {to `ivee vo edinica na lokalna samouprava vo koja najmalku 20% od naselenieto zboruvaat slu`ben jazik razli~en od makedonskiot, mo`e da upotrebuva koj bilo slu`ben jazik za komunikacija so regionalnata kancelarija na centralnata vlada, nadle`na za taa op{tina; takvata kancelarija, }e odgovori i na toj jazik, dopolnitelno na makedonskiot. Koe bilo lice mo`e da upotrebuva koj bilo slu`ben jazik za da komunicira so glavnata kancelarija na centralnata vlada, koja }e odgovori na toj jazik, dopolnitelno na makedonskiot.
(5) Vo organite na Republika Makedonija, koj bilo slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik, mo`e da se koristi vo soglasnost so zakonot.
(6) Vo organite na lokalna samouprava kade {to najmalku 20% od naselenieto zboruvaat odreden jazik, toj jazik i negovoto pismo }e se upotrebuva kako slu`ben jazik, dopolnitelno na makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo. Vo odnos na jazicite na koi zboruvaat pomalku od 20% od naselenieto vo edinicata na lokalna samouprava, lokalnite vlasti }e odlu~at za nivna upotreba vo javnite tela.

^len 8
(1) Temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se:
- osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|anite priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot;
- ramnopravna zastapenost na lica koi pripa|aat na site zaednici vo javnite organi na site nivoa i vo drugi oblasti od javniot `ivot;
^len 19
(1) Se garantira slobodata na veroispovesta.
(2) Se garantira slobodno i javno, poedine~no ili vo zaednica so drugi, izrazuvawe na verata.
(3) Makedonskata pravoslavna crkva, Islamskata verska zaednica vo Makedonija, Katoli~kata crkva i drugite verski zaednici i religiozni grupi se odvoeni od dr`avata i se ednakvi pred zakonot.
(4) Makedonskata pravoslavna crkva, Islamskata verska zaednica vo Makedonija, Katoli~kata crkva i drugite verski zaednici i religiozni grupi se slobodni vo osnovaweto na verski u~ili{ta i na socijalni i dobrotvorni ustanovi vo postapka predvidena so zakon.
^len 48
(1) Pripadnicite na zaednicite imaat pravo slobodno da gi izrazuvaat, neguvaat i razvivaat svojot identitet i osobenosti na svoite zaednici, i da gi upotrebuvaat simbolite na svojata zaednica.
(2) Republikata im ja garantira za{titata na etni~kiot, kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet na site zaednici.
(3) Pripadnicite na zaednici imaat pravo da osnovaat kulturni umetni~ki, nau~ni i obrazovni institucii, kako i nau~ni i drugi zdru`enija zaradi izrazuvawe, neguvawe i razvivawe na svojot identitet.
(4) Pripadnicite na zaednicite imaat pravo na nastava na svojot jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie na na~in utvrden so zakon. Vo u~ili{tata vo koi obrazovanieto se odviva na drug jazik se izu~uva i makedonskiot jazik.
^len 56
(2) Republikata garantira za{tita, unapreduvawe i zbogatuvawe na istoriskoto i umetni~koto bogatstvo na Makedonija i na site zaednici vo Makedonija, kako i na dobrata koi go so~inuvaat bez ogled na nivniot praven re`im.
So zakon se ureduvaat na~inot i uslovite pod koi opredeleni dobra od op{t interes za Republikata mo`at da se otstapat na koristewe.
^len 69
(2) Za zakoni koi direktno gi zasegaat kulturata, upotrebata na jazicite, obrazovanieto, li~nite dokumenti i upotrebata na simbolite, Sobranieto donesuva odluki so mnozinsko glasawe na pratenicite koi prisustvuvaat, vo ramkite na koi mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici koi tvrdat deka pripa|at na zadnicite koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija. Vo slu~aj na spor vo ramkite na Sobranieto vo vrska so primenata na ovaa odredba, sporot }e go re{i Komitetot za odnosi me|u zaednicite.
^len 77
(1) Sobranieto izbira naroden pravobranitel so mnozinsko glasawe od vkupniot broj pratenici, vo ramkite na koi mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na pratenicite koi tvrdat deka pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija.
(2) Narodniot pravobranitel gi {titi ustavnite i zakonskite prava na gra|nite koga im se povredeni od organite na dr`avnata uprava i od drugi organi i organizacii {to imaat javni ovlastuvawa. Narodniot pravobranitel }e posveti osobeno vnimanie za za{tita na na~elata na nediskriminacija i ramnopravna zastapenost na zaednicite vo javnite tela na site nivoa i vo drugite oblasti na javniot `ivot.
^len 78
(1) Sobranieto }e osnova Komitet za odnosi me|u zaednicite.
(2) Komitetot go so~inuvaat po sedum ~lena, sekoj od redovite na Makedoncite i Albancite vo Sobranieto i pet ~lena od redovite na Turcite, Vlasite, Romite i drugi dve zaednici. Sekoj od pette ~lena }e bide od razli~na zaednica; dokolku pomalku od pet drugi zaednici se zastapeni vo Sobranieto, Javniot pravobranitel, po konsultacii so voda~ite na relevantnite zaednici, }e gi predlo`i ostanatite ~lenovi nadvor od sostavot na Sobranieto.
(3) Sobranieto gi izbira ~lenovite na Komitetot.
(4) Komitetot gi razgleduva pra{awata od odnosite me|u zaednicite vo Repblikata i donesuva mislewe i predlozi za nivno re{avawe.
(5) Sobranieto e dol`no da gi razgleduva mislewata i predlozite na Komitetot i da donesuva odluka vo vrska so niv.
(6) Vo slu~aj na spor me|u pratenicite vo Sobranieto vo vrska so sproveduvawe na postapkata za glasawe utvrdena vo ~lenot 69(2), Komitetot }e odlu~i so mnozinsko glasawe dali }e se sprovede postapkata.
^len 84
Pretsedatelot na Republika Makedonija
- gi predlaga ~lenovite na Sovetot za me|unacionalni odnosi;
^len 86
(1) Pretsedatelot na Republikata e pretsedatel na Sovetot za bezbednost na Republika Makedonija.
(2) Sovetot za bezbednost na Republikata go so~inuvaat: pretsedatelot na Republikata, pretsedatelot na Sobranieto, pretsedatelot na Vladata, ministrite koi rakovodat so organite na dr`avnata uprava vo oblastite na bezbednosta, odbranata i nadvore{nite raboti i trojca ~lenovi koi gi imenuva pretsedatelot na Republikata. Pri imenuvaweto na trojcata ~lenovi, pretsedatelot }e obezbedi Sovetot za bezbednost kako celina pravi~no da go odrazuva sostavot na naselenieto vo Makedonija.
(3) Sovetot gi razgleduva pra{awata svrzani so bezbednosta i odbranata na Republikata i dava predlozi na Sobranieto i Vladata.
^len 104
(1) Republi~kiot sudski sovet go so~inuvaat sedum ~lenovi.
(2) Sobranieto gi izbira ~lenovite na Sovetot. Trojca od ~lenovite }e bidat izbrani so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, od koi mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi tvrdat deka pripa|at na zaednicite koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija.
^len 109
(1) Ustavniot sud na Makedonija go so~inuvaat devet sudii.
(2) Sobranieto izbira {est sudii na Ustavniot sud so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. Sobranieto izbira 4 sudii so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, vo koe mora da ima mozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi tvrdat deka pripa|aat na zaednici koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija.
^len 114
Lokalnata samouprava se ureduva so zakon koj se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, vo koe mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi tvrdat deka pripa|at na zaednici koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija. Zakonite za lokalno finansirawe, lokalni izbori, op{tinskite granici i za gradot Skopje }e se usvojuvaat so mnozinstvo glasovi na prisutnite pratenici, vo koe mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici koi tvrdat deka pripa|aat na zaednici koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija.
^len 115
(1) Vo edinicite na lokalnata samouprava, gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno vo oblasta na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, za{tita na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnite finansii, komunalni dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.
^len 131
(1) Odluka za pristapuvawe kon izmena na Ustavot donesuva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.
(2) Nacrtot za izmenata na Ustavot go utvrduva Sobranieto so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici i go stava na javna diskusija.
(3) Odluka za izmena na Ustavot donesuva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.
(4) Za odluka za menuvawe na Preambulata, ~lenovite za lokalna samouprava, ~lenot 131, koja bilo odredba {to se odnesuva na pravata na ~lenovite na zaednicite, vklu~uvaj}i gi osobeno ~lenovite 7, 8, 9, 19, 48, 56, 69, 77, 78, 86, 104 i 109, kako i odluka za dodavawe koja bilo nova odredba koja se odnesuva na predmetot na tie odredbi i ~lenovi, }e bide potrebno dvotretinsko mnozinsko glasawe od vkupniot broj pratenici vo koe mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi tvrdat deka pripa|aat na zaednicite {to ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija.
(5) Izmenata na Ustavot ja proglasuva Sobranieto.

ANEKS B
IZMENI VO ZAKONODAVSTVOTO
Stranite }e gi prezemat site neophodni merki za da go osiguraat usvojuvaweto na tuka navedenite izmeni vo zakonodavstvoto, vo navedenite vremenski ramki.
1. Zakon za lokalna samouprava
Sobranieto, vo rok od 45 dena od potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor, }e go usvoi revidiraniot Zakon za lokalna samouprava. Ovoj revidiran Zakon vo nitu eden aspekt nema da bide ponepovolen za edinicite na lokalna samouprava i nivnata avtonomija, otkolku Predlog-zakonot predlo`en od strana na Vladata na Republika Makedonija vo mart 2001 godina. Zakonot }e vklu~i nadle`nosti vo vrska so pra{awata navedeni vo delot 3.1. od Ramkovniot dogovor, kako dopolnitelni samostojni nadle`nosti na edinicite na lokalna samouprava, i }e bide vo soglasnost so delot 6.6. od Ramkovniot dogovor. Pokraj toa, Zakonot }e predvidi deka koi bilo dr`avni standardi ili postapki vospostaveni so koi bilo drugi zakoni {to gi zasegaat oblastite vo koi op{tinite imaat samostojni nadle`nosti, }e bidat ograni~eni na onie koi ne }e mo`at efikasno da se vospostavat na lokalno nivo; takvite zakoni natamu }e go unapreduvaat nezavisnoto izvr{uvawe na nadle`nostite na op{tinite.
2. Zakon za lokalno finansirawe
Sobranieto do krajot na mandatot na ovoj sostav na Sobranieto }e usvoi zakon za finansirawe na lokalnata samouprava za da se osigura deka edinicite na lokalnata samouprava imaat dovolno resursi da gi izvr{uvaat svoite zada~i, spored revidiraniot Zakon za lokalna samouprava. Zakonot osobeno }e go predvidi slednovo:
- }e im ovozmo`i i }e gi napravi odgovorni edinicite na lokalnata samouprava da pribiraat zna~itelen iznos na prihodi od danoci;
- }e obezbedi transfer do edinicite na lokalnata samouprava na del od centralno pribiranite danoci koi korespondiraat na funkciite na edinciite na lokalna samouprava imaj}i go predvid sobiraweto na danoci na nivnata teritorija; i
- }e osigura buxetska avtonomnost i odgovornost na edinicite na lokalna samouprava vo oblastite na nivnite nadle`nosti.
3. Zakon za op{tinski granici
Sobranieto do krajot na 2002 godina }e usvoi revidiran zakon za op{tinski granici, zemaj}i gi predvid rezultatite od popisot i relevantnite upatstva dadeni vo Zakonot za lokalna samouprava.
4. Zakoni koi se odnesuvaat na policijata locirana vo op{tinite.
Pred zavr{uvaweto na mandatot na sega{noto Sobranie, Sobranieto }e usvoi odredbi koi obezbeduvaat:
- deka sekoj lokalen na~alnik na policijata e izbran od strana na sovetot na zasegnatata op{tina od lista koja ne sodr`i pomalku od trojca kandidati predlo`ena od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, me|u koi barem eden kandidat pripa|a na zaednicata vo mnozinstvo na op{tinata. Vo slu~aj sovetot na op{tinata da ne izbere nitu eden od predlo`enite kandidati vo rok od 15 dena, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e predlo`i vtora lista koja ne sodr`i pomalku od trojca novi kandidati, me|u koi barem eden kandidat pripa|a na zaednicata vo mnozinstvo vo op{tinata. Dokolku sovetot na op{tinata povtorno ne izbere koj bilo od predlo`enite kandidati vo rok od 15 dena, ministerot za vnatre{ni raboti, po konsultacija so Vladata, }e go izbere lokalniot na~alnik na policijata od dvete listi na kandidati predlo`eni od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kako i trojca dopolnitelni kandidati predlo`eni od strana na Sovetot na op{tinata;
- deka sekoj lokalen na~alnik na policijata go informira redovno i na barawe, sovetot na zasegnatata op{tina;
- deka Sovetot na op{tinata mo`e da mu dava preporaki na lokalniot na~alnik na policijata vo oblasti koi ja vklu~uvaat javnata bezbednost i bezbednosta vo soobra}ajot; i
- deka Sovetot na op{tinata mo`e godi{no da usvoi izve{taj vo vrska so javnata bezbednost koj }e bide dostaven do ministerot za vnatre{ni raboti i narodniot pravobranitel (ombudsman).
5. Zakoni za dr`avni slu`benici i javna administracija
Sobranieto pred krajot na mandatot na sega{niot sostav na Sobranieto }e gi usvoi izmenite na zakonite za dr`avni slu`benici i javna administracija za da se osigura pravi~nata zastapenost na zaednicite vo soglasnost so Del 4.2. od Ramkovniot dogovor.
6. Zakon za izborni edinici
Sobranieto, do krajot na 2002 godina, }e go usvoi revidiraniot Zakon za izborni edinici, zemaj}i gi predvid rezultatite od popisot i na~elata predvideni vo Zakonot za izbor na pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija.
7. Pravila za Sobranieto
Sobranieto pred krajot na mandatot na ovoj sostav na Sobranieto }e go izmeni Delovnikot za da ovozmo`i upotreba na albanskiot jazik vo soglasnost so Delot 6.5. od Ramkovniot dogovor, paragrafot 8 podolu, i relevantnite amandmani na Ustavot predvideni vo Aneks A.
8. Zakoni {to se odnesuvaat na upotrebata na jazicite
Sobranieto do krajot na mandatot na sega{noto Sobranie }e usvoi nova legislativa koja ja regulira upotrebata na jazicite vo organite na Republika Makedonija. Ovaa legislativa treba da obezbedi deka:
- Na plenarni sednici i vo rabotnite tela na Sobranieto, pratenicite mo`e da se obra}aat na jazicite spomenati vo ^len 7, stavovi 1 i 2 od Ustavot (kako {to e izmeneto vo soglasnost so Aneks A);
- Zakonite }e se objavuvaat na jazicite spomenati vo ^len 7, stavovi 1 i 2 od Ustavot (kako {to e izmeneto vo soglasnost so Aneks A); i

- Site javni slu`benici mo`e da go pi{uvaat svoeto ime so pismoto na koj bilo od jazicite spomenati vo ^len 7, stavovi 1 i 2 od Ustavot (kako {to e izmeneto vo soglasnost so Aneks A) vo koi bilo slu`beni dokumenti.
Sobranieto do krajot na mandatot na sega{noto Sobranie, isto taka, }e usvoi nova legislativa za izdavawe li~ni dokumenti.
Do krajot na mandatot na sega{noto Sobranie, Sobranieto treba da gi izmeni site relevantni zakoni so cel odredbite za upotrebata na jazicite da bidat vo celosna soglasnost so oddel 6 od Ramkovniot dogovor.
9. Zakon za Javen pravobranitel
Sobranieto do krajot na 2002 godina }e go izmeni Zakonot za Javen pravobranitel, kako i drugite relevantni zakoni za da osigura;
- deka Javniot pravobranitel }e prezema dejstvija za odbrana na na~elata na nediskriminacija i pravi~na zastapenost na zaednicite vo javnite tela na site nivoa i vo drugite oblasti na javniot `ivot, i deka ima soodvetni resursi i personal vo negovata slu`ba koi }e mu ovozmo`at izvr{uvawe na negovata funkcija;
- deka Javniot pravobranitel }e formira decentralizirani kancelarii;
- deka Sobranieto posebno }e go glasa buxetot na Javniot pravobranitel;
- deka Javniot pravobranitel }e podnesuva godi{en izve{taj do Sobranieto i onamu kade {to e toa soodvetno, po barawe mo`e da podnesuva izve{tai do sovetite na op{tinite vo koi se formirani decentraliziranite kancelarii; i
- deka ovlastuvawata na Javniot pravobranitel se zgolemuvaat za da:
- mu se ovozmo`i pristap i mo`nost da gi pregleda site slu`beni dokumenti, a pri toa se podrazbira deka Javniot pravobranitel i negoviot personal nema da otkrivaat doverlivi informacii;
- mu se ovozmo`i na Javniot pravobranitel, do donesuvaweto na odlukata od strana na nadle`niot sud, da go suspendira izvr{uvaweto na upravniot akt, dokolku toj opredeli deka aktot mo`e da proizvede nepopravliva {teta za pravata na zainteresiranoto lice; i
- mu se dade na Javniot obvinitel pravo pred Ustavniot sud da ja ospori soglasnosta na zakonite na Ustavot.
10. Drugi zakoni
Sobranieto }e gi ozakoni site zakonodavni odredbi koi mo`e da bidat neophodni vo davaweto celosen efekt na Ramkovniot dogovor i }e gi izmeni ili }e gi ukine site odredbi koi ne se vo soglasnost so Ramkovniot dogovor.

ANEKS C
IMPLEMENTACIJA I MERKI ZA GRADEWE NA DOVERBATA
1. Me|unarodna poddr{ka
1.1.Stranite ja pokanuvaat me|unarodnata zaednica da go olesni, nabquduva i pomogne implementiraweto na odredbite od Ramkovniot dogovor i Aneksite kon istiot, i baraat takvite napori da se koordiniraat od strana na EU, vo sorabotka so Sovetot za stabilizacija i asocijacija.
2. Popis i izbori
2.1. Stranite go potvrduvaat baraweto za me|unarodno nadgleduvawe od strana na Sovetot na Evropa i Evropskata komisija na popisot koj }e se sprovede vo oktomvri 2001 godina.
2.2. Parlamentarnite izbori }e se odr`at do 27 januari 2002 godina. Me|unarodnite organizacii, vklu~uvaj}i go i OBSE, }e bidat pokaneti da gi nabquduvaat ovie izbori.
3. Vra}awe na begalcite, revitalizacija i obnova
3.1. Site strani }e rabotat da obezbedat vra}awe na begalcite koi se gra|ani ili imaat zakonski prestoj vo Makedonija i na raselenite lica, vo nivnite domovi, vo {to e mo`no pokus vremenski period, i ja povikuvaat me|unarodnata zaednica, a osobeno UNHCR, da pomogne vo ovie napori.
3.2. Vladata so u~estvo na stranite, 30 dena po potpi{uvweto na Ramkovniot dogovor, }e utvrdi akcionen plan za revitalizacija i obnova na oblastite pogodeni od neprijatelstvata. Stranite ja povikuvaat me|unarodnata zaednica da pomogne vo formuliraweto i implementacijata naj ovoj plan.
3.3. Stranite ja povikuvaat Evropskata komisija i Svetskata banka, otkako Sobranieto }e gi usvoi ustavnite amandmani navedeni vo Aneks A i revidiraniot Zakon za lokalna samouprava, brzo da svikaat sostanok so me|unarodnite donatori za poddr{ka na finansiraweto na merkite koi treba da se prezemat so cel da se implementira Ramkovniot dogovor i Aneksite kon istiot, vklu~uvaj}i gi i merkite za jaknewe na lokalnata samouprava i reforma na policiskite slu`bi, potoa za makrofinansiska pomo{ za Republika Makedonija i za poddr{ka na merkite za revitalizacija i obnova, utvrdeni vo akcioniot plan od stavot 3.3.
4. Razvoj na decentralizirana vlast
4.1. Stranite ja povikuvaat me|unarodnata zaednica da pomogne vo procesot na jaknewe na lokalnata samouprava. Me|unarodnata zaednica osobeno treba da pomogne vo podgotvuvaweto na neophodnite zakonodavni izmeni povrzani so mehanizmite za finansirawe so cel jaknewe na finansiskata osnova na op{tinite i sozdavawe sposobnosti za finansiski menaxment, i vo izmenata na zakonot za op{tinskite granici.
5. Nediskriminacija i pravi~na zastapenost
5.1. Zemaj}i gi me|u drugoto predvid preporakite na ve}e formiranata vladina komisija, stranite }e prezemat konkretni aktivnosti za zgolemuvawe na zastapenosta na pripadnicite na zaednicite koi ne pretstavuvaat mnozinstvo vo Makedonija, vo dr`avnata administracija, vojskata i javnite pretprijatija, kako i za podobruvawe na nivniot pristap kon javnoto finansirawe na razvojot na delovnite aktivnosti.
5.2. Stranite se obvrzuvaat da obezbedat deka do 2004, policiskite slu`bi generalno }e go odrazat sostavot i raspredelbata na naselenieto vo Makedonija. Kako po~eten ~ekor za postignuvawe na ova, stranite se obvrzuvaat da osiguraat deka 500 novi policajci od zaednicite koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija }e se anga`iraat i obu~at do juli 2002, i deka tie policajci }e se rasporedat vo oblastite kade `iveat takvi zaednici. Stranite, isto taka, se obvrzuvaat deka drugi 500 policajci }e se anga`iraat i obu~at do juli 2003 i deka tie policajci }e se rasporedat, na prioritetna osnova, vo oblastite niz cela Makedonija kade `iveat takvi zaednici. Stranite ja pokanuvaat me|unarodnata zaednica da dade poddr{ka i pomo{ vo implementiraweto na ovie obvrski, osobeno preku proverka i selekcija na kandidati i nivna obuka. Stranite gi pokanuvaat OBSE, Evropskata unija i SAD da ispratat ekspertski tim {to e mo`no pobrzo so cel da se oceni kako najdobro da se postignat ovie celi.
5.3. Stranite isto taka gi pokanuvaat OBSE, Evropskata unija i SAD da ja zgolemat obukata i programite za pomo{ na policijata, vklu~uvaj}i;
- profesionalna obuka, obuka za ~ovekovi prava i druga obuka;
- tehni~ka pomo{ za reforma vo policijata, vklu~uvaj}i pomo{ vo proverkata, selekcijata i unapreduvaweto na procesite;
- razvivawe kodeks za odnesuvawe na policijata;
- sorabotka vo pogled na planirawe na tranzicijata za anga`irawe i rasporeduvawe policajci od zaednici koi ne se vo mnozinstvo vo Makedonija; i
- rasporeduvawe, kolku {to e mo`no pobrzo, me|unarodni nabquduva~i i policiski sovetnici vo ~uvstvitelnite oblasti, preku soodvetni aran`mani so relevantnite vlasti.
5.4. Stranite ja pokanuvaat me|unarodnata zaednica da pomogne vo obukata na advokati, sudii i obviniteli od pripadnici na zaednicite koi ne pretstavuvaat mnozinsko naselenie na Makedonija so cel da se zgolemi nivnata zastapenost vo sudskiot sistem.
6. Kultura, obrazovanie i upotreba na jazicite
6.1.Stranite ja pokanuvaat me|unarodnata zaednica, vklu~uvaj}i go i OBSE, da ja zgolemi pomo{ta za proekti vo oblasta na mediumite, so cel natamo{no zajaknuvawe na radio, TV i pe~atenite mediumi, vklu~uvaj}i gi i mediumite na albanski jazik i multietni~kite mediumi. Stranite, isto taka, ja pokanuvaat me|unarodnata zaednica da gi zgolemi programite za profesionalna obuka za mediumite za pripadnicite na zaednicite koi ne pretstavuvaat mnozinsko naselenie na Makedonija. Stranite, isto taka, go pokanuvaat OBSE da gi prodol`i naporite za proekti nameneti za podobruvawe na me|uetni~kite odnosi.
6.2. Stranite ja pokanuvaat me|unarodnata zaednica da obezbedi pomo{ za implementacija na Ramkovniot dogovor vo oblasta na visokoto obrazovanie.