P L A N NA A K C I I

ZA IMPLEMENTACIJA NA REFORMATA

NA LOKALNATA SAMOUPRAVA

2002-2004

Vladata na Republika Makedonija vo noemvri 1999 godina usvoi Strategija za reforma na sistemot na lokalnata samouprava vo Republika Makedonija, kako segment od Strategijata za reforma na javnata administracija. Osnovnite principi koi gi promovira ovaa Strategija se: izgradba na civilno op{testvo; po~ituvawe na principot na subsidijarnosta; tranparentno izvr{uvawe na postavenite nadle`nosti od strana na organite na op{tinite; sposobnosta za izvr{uvawe na rabotite; fleksibilnost odnosno adaptibilnost da se odgovori na promenitena vnatre{nite i nadvore{nite uslovi. Reformata na lokalnata samouprava treba da ovozmo`i:

- prenesuvawe na vr{eweto na rabotite na nivoto {to e najblisko do gra|aninot, so {to }e se ovozmo`i centralnata vlada da se fokusira na vistinskite strategiski zada~i od nacionalno zna~ewe;

- sozdavawe uslovi koi ovozmo`uvaat gra|anite da go kontroliraat i nadgleduvaat izvr{uvaweto na javnite raboti i da obezbedat efikasno tro{ewe na javnite pari;

- izgradba na makedonskata dr`ava kako potpolno suveren, sposoben i odgovoren partner vo arenata na megunarodnata politika;

- celosno vklu~uvawe na Republika Makedonija vo evropskite i evro - atlantskite strukturi;

Ocenuvame deka dosega{noto sproveduvawe na Strategijata se sproveduva bavno i necelosno, kako rezultat na:

- Bavnoto sproveduvawe na reformata na javnata administracija i osobeno necelosnata funkcionalna analiza na nadle`nostite na organite na dr`avnata uprava;

- Nekoordiniranosta na reformata na lokalnata samouprava so drugite reformi {to istovremeno se odvivaat vo na{ata zemja, kako {to se, pred se, reformata na zdravstveniot sistem, na obrazovanieto, reformata vo socijalnata i finasiskata sfera i drugi reformski zafati ~ie sproveduvawe ima direktno vlijanie na lokalnata samouprava; kako i

- Nedovolnata ekipiranost na Ministerstvoto za lokalna samouprava.

Uvereni deka ovaa reforma e osnova na sevkupniot plan za rekonstrukcija na dr`avnata administracija, potreben e politi~ki i socijalen koncenzus okolu glavnite ~ekori {to treba da se prevzemat. Ne smee da se zaboravi faktot deka reformata na lokalnata samouprava na eden ili drug na~in, zadira vo site elementi na javniot `ivot, vodi do nova raspredelba na vlasta vo dr`avata i do formirawe na pove}e centri za odlu~uvawe. Isto taka, taa treba da se odviva postapno, {to od edna strana podrazbira donesuvawe na odluki za osnovnite pravci i konkretni operativni merki za nivno implementirawe, kako i upravuvawe so samata implementacija od druga strana.

Za taa cel e izgotven ovoj akcionen plan, so koj se definiraat prioritetite i celite na reformata, rokovite za nejzino sproveduvawe i povrzanosta so drugi proekti i programi. Vrz osnova na planot se identifikuvaat stranite koi }e u~estvuvaat vo negovoto ostvaruvawe, kako i aktivnostite koi treba da se prezemat, i vo krajna linija da se ohrabrat lokalnite vlasti i nevladinite orgnanizacii vo prevzemaweto mnogu poaktivna uloga vo lokalnata samouprava i decentralizacijata.

Ovoj plan sodr`i 10 akcii, komplemetarni edna na druga, koi treba da bidat koordinirani vo naredniot trigoi{en period (2002-2004).

Pri planiraweto na akciite osoben akcent be{e staven na:

1. Koordinirawe i upravuvawe so reformata

Reformskite procesi vo lokalnata samouprava se kompleksni i se odvivaat na razni nivoi: utvrduvawe na zakonska ramka; odreduvawe na politikata; institucionalni reformi; trening/obuka. Fokusiraweto samo na edno od ovie nivoa, bez da se razgledaat posledicite koi }e se javat na ostanatite, doveduva do sozdavawe na nekonzistentni ili nerealni re{enija i obstrukcii na reformskiot proces. Od tuka, uspehot na reformata zavisi od definiraweto na neophodnite akcii i nivno koordinirawe.

Koordinativnoto telo {to se predlaga, treba da gi upravuva reformskite procesi i da gi koordinira, kako i da pomaga pri komunikacijata so raznite strani koi u~estvuvaat vo procesot; isto taka da deluva kako to~ka vo koja se koncentriraat predlozite za reformata.

Pri predlagaweto na odlukite Koordinativnoto telo, preku mehanizmi za kontrola, ocenuvawe i dobivawe povratni informacii }e gi razgleduvaat politi~kite, operativnite i finansiskite posledici i }e predlaga soodvetni re{enija. Sekoe ministerstvo, vo zavisnost od obemot na vklu~uvaweto vo reformata i negovite zada~i treba da izgradi mehanizam za uspe{no izvr{uvawe na tie zada~i.

Koordinativnoto telo treba da izgradi mehanizmi {to }e garantiraat najdobro mo`no informirawe, sozdavawe <sub>//</sub>poraki<sup>//</sup> za publicitet i obezbeduvawe uslovi za demokratski raspravi, sovetuvawa i tribini preku koi }e se ocenuva ekspeditivnosta i izvodlivosta na proektot i }e se garantira naj{irok mo`en politi~ki i socijalen koncenzus.

Upravuvaweto i rakovodeweto na reformskite procesi postavuva golemi barawa za organite i odgovornite lica. Poradi ova, od bitno zna~ewe se sposobnostite za upravuvawe so promenite i rakovodewe so proektite, osobeno ako se ima predvid ograni~eniot broj na rakovodni lica koi mo`at da bidat nazna~eni na ovie zada~i. Od tie pri~ini ovie lica treba da bidat specijalno obu~eni.

Celokupnata aktivnost na organizacijata na rabotata i aktivnostite na Koordinativnoto telo treba da se odviva preku Ministerstvoto za lokalna samouprava, vo koe }e bie oformen raboten tim za koordinacija i sporveduvawe na aktivnostite na ova telo. Rabotata na Koordinativnoto telo, po potreba, }e bide podr`ana i od nau~ni timovi za podr{ka koi }e rabotat na elaborirawe na neophodnite planovi i istra`uvawa.

Pri ova ne treba da se zaboravi i vrskata na ova Koordinativno telo so teloto koe upravuva so reformata na dr`avnata administracija, kako i so Sektorot za evropska integracija pri Vladata na Republika Makedonija.

2. Podgotovka na nova pravna regulativa

Promenite baraat soodvetno usoglasuvawe na postojnata ili donesuvawe na nova zakonska regulativa so koja }e se pottikne procesot na decentralizacijata na vlasta, pri {to }e se vnimava na za{tita na interesite na dr`avata.

Vo taa nasoka sostaven del na Planot na akcii e i Spisokot na zakoni koi treba da pretrpat izmeni i dopolnuvawa, kako i spisokot na novi zakoni koi treba da se donesat (Prilog 1). Pri toa napraven e obid zakonite da se grupiraat soglasno nivnata povrzanost i toa na:

- Bazi~ni zakoni

- Zakoni {to se neposredno povrzani so oblastite vo koi }e se izvr{i decentralizacijata

- Zakoni {to se odnesuvaat na neposrednoto u~estvoto na gra|anite vo javniot `ivot na op{tinata

- Zakoni {to se odnesuvaat na pravnata i finansiskata kontrola na raboteweto na lokalnite vlasti.

- Ostanati zakoni

Predlo`eniot spisok e ramka, koja vo tekot na sproveduvaweto na reformata, a vo soglasnost so ponatamo{nite soznanija, }e se dopolnuva i menuva.

3. Razvoj na kadrite.

Implementacijata na reformata vo mnogu zavisi od osposobenosta i znaewata na slu`benicite. Pri ova treba da se naglasi deka soodvetnite administrativni kapaciteti stanuvaat edno od pova`nite barawa za ~lenstvo vo EU. Vakvoto barawe e rezultat od soodvetno usoglasuvawe pome|u administraciite na zemjite ~lenki, koe rezultira vo kreirawe na eden nu`en sistem na zaedni~ki vrednosti koi se odnesuvaat na organizacijata i rabotnite metodi na administracijata na zemjite-~lenki.

Pri ova osobeno vnimanie mora da se posveti na zdobivaweto so soodveten kvalitet na administracijata na lokalno nivo. Iskustvoto na postojnite zemji ~lenki na EU poka`uva deka u~estvoto vo procesot na EU-politikata sozdava pove}e <sub>//</sub>nadle`nosti^// za lokalnite vlasti, i na krajot, gi prisiluva lokalnite vlasti vo mnogu Evropski zemji da gi zgolemuvaat svoite administrativni kapaciteti.

Lokalnite vlasti vo na{ata zemja treba da bidat spremni da gi prezemat ne samo novite nadle`nosti koi }e im bidat preneseni tuku i mo`nostite {to gi nudi ~lenstvoto vo EU. Mora da se iznajdat pati{ta za vlijanie vrz razvojot kako i na ve{tinite potrebni za razvoj. Kako eden od predizvicite na tekovnata administrativna reforma mo`e da bide jasnata i racionalna funkcionalna podelba i visokiot kvalitet na vrabotenite, vo nasoka na kreirawe _//obrazec^// lokalna administracija so dobro dizajnirana struktura.

Od tie pri~ini obukata naso~ena kon gradewe na soodvetni sposobnosti kaj lokalnite slu`benicite prestavuva klu~en faktor za uspehot na reformata na lokalnata samouprava. Obukata treba da se koncentrira na site nivoa (sekako so razli~ni programi) odnosno za visokite funkcioneri, rakovoditelite od sredno nivo, pripravnicite kako i za pomo{niot personal. Usovr{uvaweto na slu`benicite i obukata treba da bidat soodvetni na barawata na novite/izmenetite stukturi i procesi; treba da bidat povrzani so reformskite procesi, a ne so postoe~koto upravuvawe na administracijata. Razvojot na mre`ata na obu~uva~i vo celata administracija, so definirawe na zada~i i postapki }e ovozmo`i efikasnost vo raboteweto, i osobeno na sposobnostite za upravuvawe so promenite.

Paketot na akcii za ostvaruvawe na ovaa zada~a mora da se fokusira na: sektorskiot razvoj (organizaciska struktura, vraboteni, merki za profesionalen razvoj, i razvoj na mehanizmite za donesuvawe na odluki vo specifi~nite edinici na administracijata) i na horizontalnite merki (funkcionalno izedna~uvawe na strukturite na vlasta, vospostavuvawe na mehanizmi za koordinacija, razvoj na politikata na vladeewe vo odnos na generalniot profesionalen razvoj i treningot orientiran na Evropskite integracii i obuka, usvojuvaweto i implementacijata na politikata na vrabotuvawe preku granica), vklu~uvaj}i go i razvojot na vrskite pome|u ineresnite grupi i nevladinite organizacii.

Klu~no pra{awe vo ovaa nasoka pretstavuva razvojot na upravuvaweto spored ostvarenite rezultati kako eden vid na administrativna filozofija. Ovaa pojava pretstavuva prirodna posledica od se pogolemoto naglasuvawe na decentralizacijata na organizacijata na vlasta kade pogolemo vnimanie se posvetuva na postignatite rezultati. Namesto tradicionalniot proceduralen pristap, novite strategii za upravuvawe so kvalitetot na raboteweto se pove}e se fokusiraat na rezultatite i posledicite koi se postignuvaat so merkite vo javniot sektor. Celta e da se premine, od modelot na rabota zasnovan na ex ante kontrola na resursite, so opse`na regulativa za da se spre~i zloupotreba i ex post kontrola za da se obezbedi po~ituvawe na zakonskite normi, na model koj }e podrazbira kontinuirano sledewe na kvalitetot na raboteweto i upravuvaweto i barawe ot~et za rezultatite i site dimenzii na raboteweto (ekonomi~nost, efikasnost, efektivnost, kvalitet na uslugite, finansovo rabotewe). Ovie trendovi treba da bidat vgradeni vo edna ramka so koja: }e se zajaknuvaat sposobnostite za upravuvawe; }e se postigne ramnote`a pome|u nasokite na vladata i nezavisnosta na lokalnata vlast; }e bidat zemeni predvid interesite na mnogute akteri vo politikata; i }e bide za{titena i neguvana demokratskata ot~etnost. Tradicionalnite vrednosti kako neutralnost, integritetot i ednakvosta treba da se kombiniraat so barawata na dene{nicata, odnosno kvalitet-za-pari (value –for-money) i kvalitet na uslugite.

4. Razvoj na jasna podelba na vlasta i objektivni i efektivni odnosi pome|u centralnata i lokalnata vlast i decentralizacija.

Neophodno e da se obezbedi jasna definiranost na odgovornostite na razli~nite nivoa na vlast i vramnote`ena raspredelba na ulogite me|u ovie nivoa.

Pri definiraweto na ulogata na sekoja od vlastite treba da vodi smetka za slednive barawa: bliskosta na uslugite do korisnikot; mo`nosta vlasta odgovorna za pru`aweto usluga da se adaptira kon potrebite i okolnostite (fleksibilnost); kvalitetot, efektivnosta, efikasnosta i ekonomi~nosta pri davaweto na uslugite; i komplementarnosta vo deluvaweto na javnite vlasti. Ovlastuvawata mora da se jasno raspredeleni, a odgovornostite na sekoj e{alon od vlasta treba da se soodvetno definirani, razbrani i prifateni od site stranki. Koga }e se definiraat odgovornostite na lokalnite vlasti, va`no e da se odbegne vakuumot vo ovlastuvawata, koj vodi kon situacija ili nitu edna vlast da ne e odgovoren za vr{eweto na opredelena usluga ili da se dupliraat ovlastuvawata, {to rezultira so nepotrebni tro{oci.

Dr`avata ima primarna odgovornost da obezbedi site gra|ani da imaat pristap kon kvalitetni uslugi i ottuka tie mora da imaat opredeleni ovlastuvawa vo oblastite na op{toto planirawe, koordinacijata i supervizijata. Lokalnite vlasti, koga toa e primenlivo i konzistentno so nacionalnata politika, treba da imaat va`na uloga, direktno ili vo partnerstvo so drugi agencii, vo pru`aweto na soodvetni uslugi. Vo ramki na delokrugot na svoi odgovornosti, na lokalnite vlasti treba da im se dade zna~itelno nivo na diskrecija pri davaweto na nivnite uslugi. Koga ovlastuvawata se prenesuvaat na lokalnite vlasti, neophodno e da se obezbedi ovie vlasti da gi imaat neophodnite finansiski ili drugi resursi za da gi izvr{uvaat zada~ite koi im se dovereni.

Glavnite elementi na ovie odnosi, koi baraat ponatamo{no razjasnuvawe, isto taka se i:

o ulogata na nadzorot; i

o mehanizmite za sorabotka pome|u lokalnite vlasti i podra~nite edinici.

Postavuvaweto na kontrolni sistemi vrz raboteweto na lokalnite vlasti, obemot na ovaa kontrola i mehanizmite za negovata implementacija se tesno povrzani so priznavaweto na principot na lokalna samouprava i definicijata in concreto na ovaa samouprava od strana na Ustavot i zakonot. Vedna{ po predavaweto na rakovodeweto so lokalni raboti na lokalno izbrani pretstavnici, tie treba da stanat odgovorni kon svoite izbira~i i treba da se utvrdat mehanizmi na politi~ka kontrola vr{ena od strana na gra|anite. Pokraj toa, priznavaweto na lokalna samouprava kako sfera na definirani ovlastuvawa podrazbira deka upotrebata na ovie ovlastuvawa nitu treba da se sprotivstavuva na izvr{uvaweto na dr`avnite nadle`nosti, nitu pak na primena na pravata koi im se dodeleni na gra|anite so zakon. Ova go opravduva voveduvaweto na administrativni i sudski kontroli so cel da se za~uvaat pravno definiranite pravila na raznite vlasti i da se obezbedi soglasnost so na~eloto _// na vladeewe na pravoto^//.

Analizata na sistemot na kontrola vo na{ata zemja treba da go poka`e vidot i na~inot na postavuvaweto na kontrolnite sistemi koi bi bile najsoodvetni za na{ata zemja. Pri toa mora da se naglasi tendencijata za dominacija na sudskiot nadzor nad administrativniot nadzor. Isto taka potrebno e poednostavuvaweto na administrativnite kontroli da odi vo ~ekor so razvojot na drugi vidovi na kontrola. Isto taka mo`e da se spomene postavuvaweto na interni mehanizmi na kontrola: dobro upravuvawe i efektiven interen nadzor ja namaluvaat potrebata od centralno- vladina kontrola. Potrebno e da se utvrdat merki koi treba da bidat prezemeni za podobruvawe na kontrolnite sistemi i nivnata efektivnost, osobeno vo delot na administrativen nadzor i finansisko upravuvawe, {to ne treba da vlijae vrz mo`nosta za gonewe na storitelite i mo`nosta za primena na site merki na krivi~na osuda, vklu~uvaj}i gi i tie povrzani so politi~kite prava.

5. Vospostavuvaweto na realni finansiski odnosi pome|u centralnata vlast i lokalnata samouprva

Fiskalnata decentralizacija e krucijalna za procesot na prenesuvawe na nadle`nostite. Pra{aweto koe ottuka proizleguva, e dali i do koj obem e vozmo`no da se zabrza prenesuvaweto na nadle`nostite na lokalnite vlasti so prenesuvawe na adekvatni finansiski resursi. Za da se dade odgovor treba da se zeme vo predvid faktot deka prenesuvaweto na nadle`nostite se slu~uva vo isto vreme so sektorskoto restruktuirawe, vklu~uvaj}i ja privatizacijata i vostanovuvawe na osnovnite pazarni institucii kako {to se bankite. Isto taka, mora da postoi ramnote`a pome|u lokalnite nadle`nosti i finansiskite izvori za da se izbegne zavisnosta od finansiskata dr`avna pomo{. Duri i vo onie zemji vo koi procesot na decentralizacija e ponaprednat, brojni lokalni vlasti, voop{teno i onie najmalite taka i onie so nedovolen fiskalen potencijal. se soo~uvaat so finansiski te{kotii. Toa mo`e da bide signal za strukturen deficit koj povratno generira zavisnost od dr`avnata finansiska poddr{ka, na toj na~in ograni~uvaj}i ja ili pravej}i ja neva`na avtonomijata na lokalnite vlasti .

Vo sekoj slu~aj, kako na~in za podobruvawe na efektivnosta na lokalnata vlast, transparentnosta i politi~kata odgovornost, a ne kako sredstvo za zako~uvawe na lokalnata vlast treba da se sozdadat: efektiven buxetski menaxment, finansiski nadzor i revizija.

Kako prvo, zakonskata ramka za buxetskite proceduri treba da obezbedi osnova za sproveduvawe na politikite. Izvr{uvaweto i kontrolata na buxetot treba da se promovira so voveduvaweto na moderen softver, kako i so obezbeduvawe soodvetena obuka na lokalnite izbrani pretstavnici i slu`benici. Isto taka e neophodno da se zasili transparentnosta i da se donesat merki so koi }e se osigura u~estvoto na gra|anite vo buxetskiot proces.

Od druga strana finansiskiot nadzor i procedurite za revizija pred se treba da imaat za cel da gi sankcioniraat nepravilnostite. Revizijata treba da odgovori na potrebata od davawe na nasoka na onie koi donesuvaat odluki i da promovira zdrava finansiska strategija.

6. Regionalen razvoj

Regionalnata dimenzija na Evropskata Unija i regionalniot razvoj se eden od osnovnite faktori za zemjite - kandidatki, koi moraat da gi primenuvaat principite na regionalnata politika na EU, vo razvojot na nivnite vnatre{ni regionalni politiki. Toa zna~i deka e neophodna zna~itelna transformacija na politikata orientirana na lokalno nivo. Od tie pri~ini kako prioriteti se javuvaat definiraweto na strate{kite celi i soodvetnite alatki na regionalnata politika na na{ata zemjata.

Pri ova mora da se naglasi deka vo zemjite na EU ne postoi edna edinstvena forma na regionalizam, odnosno deka egzistiraat razli~ni formi na regionalizacija koi ja olesnuvaat administrativnata, politi~kata i regionalnata decentralizacija. ^estopati se poa|a od geografskiot koncept na regionot, koj ~esto e interpretiran kako statisti~ka edinica spored teritorijalnata nomenklatura na Evropskata statistika. Pove}eto od zemjite na centralna i isto~na Evropa ve}e iniciraat organizirawe novi strukturi za regionalen razvoj so cel da se dizajnira institucionalna ramka za finansirawe od Evropa. Pri toa mora da se imaat vo predvid tekovnite reformi na Strukturnite fondovi na EU koi se vo nasoka na: pogolema koncentracija na fondovite so cel da se zgolemi nivnata efektivnost i ponatamo{na decentralizacija na upravuvaweto na fondovite od strana na zemjite-~lenki.

Drugata dimenzija za razvoj na administracijata na lokalnata vlast e odredena od faktot deka centralnata administracija ostanuva da bide glavnata sila za odlu~uvawe; na pr. predstavuvaweto vo Komitetot na Regionite zavisi (so odredeni ograni~uvawa) od nacionalnite vlasti, pazarot na Strukturniot fond ostanuva dominantno rabota za centralnata vlast, malubrojni se programite od zna~ewe za EU, so direkno u~estvo od lokalnite vlasti, bidej}i sproveduvaweto na direktivite najdobro se vr{i na nacionalno nivo.

Od tuka, na{ite napori mora da bidat orientirani na podigaweto na razvojot na stabilna i primenliva finansiska i zakonska ramka za upravuvawe na lokalno-centralnite odnosi, a isto taka kreirawe na institucionalizirani mehanizmi za konsultacija. Priodot na na{ata dr`ava na ova pra{awe bi trebalo da ovozmo`i regionalen razvoj, so toa {to regionot da predstavuva oblast so ekonomski kapaciteti, koj ne e odraz na politi~kata i institucionalnata ramka. Ovoj priod }e ja za{titi na{ata zemja od dizajnirawe na administrativni strukturi koi ne samo {to ne se barawa na EU tuku ne slu`at i na na{ite sopstveni dolgoro~ni interesi. Novite institucii moraat da imaat jasni funkcii i odgovornosti za podednakvo spravuvawe so ~ove~kite, infrastrukturnite i finansiskite resursi na odredena teritorijalna celina. Pri toa, efikasnosta i sposobnosta na lokalnite vlasti zna~itelno }e vlijaat vrz procesot na implementacija so ogled na postojnite <sub>//</sub>pravilata na igra<sup>//</sup> za iskoristuvaweto na transferite na EU, a toa se: centralno odlu~uvawe, vrz osnova na lokalni inicijativi. Lokalnata uprava i nevladinite organizacii mo`at da imaat vlijanie vrz odlukite na Vladata za: razvojot na ~ekorite na planirawe, vo implementacijata i vo monitoringot.

Novite administrativnite strukturi za regionalen razvoj mora da bidat otvoreni za da ja napravat poefikasna upotrebata na grantovite. Vo podgotovkite za Strukturnite fondovi mora da se obezbi efektiven menaxment preku planirawe, pregovarawe i implementacija. Potrebno e vospostavuvawe zakonska, institucionalna i buxetska ramka delumno bazirana na barawata na EU (na pr. merewe na sposobnosta za finansirawe od strana na statisti~ki edinici) i delumno od dobro osposobenata javna administracija (na pr. sistem na nabquduvawe - monitoring; fiskalen nadzor). So ogled na potrebata od precizni i to~ni informacii za celokupnata zakonska ramka na strukturnata politika i na konkretnite mehanizmi na EU-podr{kata, kako preduslov za u~estvo vo razvojnite proekti, ovie administrativni strukturi treba da ovozmo`at:

- dovolni informacii za mo`nostite obezbedeni od transfernata ramka na EU (postojano sledewe na oglasi, tenderi i disemenacija na informacii);

- tehni~ka asistencija na lokalnite vlasti (u~estvo vo komplicirani aplikativni formi, osposobuvaat za proektnoto planirawe i pi{uvawe proektni zada~i - predlozi), so ogled deka dizajniraweto na proektite ne vleguva vo voobi~aenite dejnosti na pogolemiot broj lokalni administracii, a ovie tehniki se neophodni za regionalen razvoj i za dobivawe sredstva za EU-programite i inicijativite.

Ovaa reorganizacija pretstavuva klu~en element vo procesot na reformite na javnata administracija. Vo ovaa nasoka bi trebalo da se izvr{i Analiza na sega{noto funkcionirawe na podra~ni edinici na ministerstvata i na podru`nicite na Javnoto pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi, so {to bi se sogledala postojnata situacija i bi se prevzemale merki za nivno prestruktuirawe.

Vakvoto organizacionoto restruktuirawe e mo{ne zna~aen i slo`en ~ekor koj bara vklu~uvawe na site ministerstva koi imaat podra~ni edinici, Javnoto pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi, lokalnata samouprava, privatniot i neprofitniot sektor.

7. Ostvaruvawe na prekugrani~na sorabotka.

Prekugrani~nata sorabotka e eden isklu~itelno interesen i dolgoro~en proces na me|usebno povrzuvawe na sosednite zemji koj ovozmo`uva zasiluvawe na ~uvstvoto na pripadnost kon Evropa i na procesite za vklu~uvaweto vo EU. Taa se karakterizira so razvoj na funkcionalni odnosi me|u lokalnite vlasti koi delat zaedni~ka nacionalna granica. Ovaa forma na bliska sorabotka opfa}a odreden broj oblasti, i involvira u~esnici od privatniot i od javniot sektor. Taa, harmoniziraj}i gi prekugrani~nite odnosi me|u zemjite ~lenki, pridonesuva kon sozdavawe na povrzana evropska oblast. Za odbele`uvawe e faktot deka nadvore{nite odnosi na lokalnite zaednici mo`at da se razvivaat samo so po~ituvawe na vnatre{niot praven poredok na nivnite mati~ni dr`avi. Ova pole na ravoj odsekoga{ bilo soo~eno so pravni, institucionalni i administrativni razliki me|u razli~nite partneri od dvete strani na granicata, {to prakti~no pretstavuva golem problem vo ostvaruvaweto na prekugrani~nata sorabotka. Prekugrani~nata sorabotka mo`e da opfati golem broj pra{awa vo mnogu razli~ni oblasti. Detalnoto istra`uvawe na site aspekti na ovaa sorabotka e od su{tinska va`nost za uspe{nosta na ovoj proekt. Site zasegnati vlasti kako i zdru`enija na rabotodava~ite i sindikatite treba da u~estvuvaat vo aktivnostite so cel da se diskutira za site va`ni i relevantni pra{awa {to gi zasegaat lu|eto koi `iveat vo grani~nite regioni.

8. Vospostavuvawe na integriran informaciski sistem

Integriraniot informaciski sistem za potrebite na edinicite na lokalna samouprava vo Republika Makedonija i negovoto vospostavuvawe e slo`en i dolgotraen proces osobeno ako sistemot se sostoi od poveke podsistemi za koi e potrebno usoglasuvawe. Idejata za izgradba na informati~ki sistem vo edinicite na lokalnata samouprava se rakovodi od realizacijata na sistem koj ke ovozmo`i napolna avtomatizacija na procesite kako i procesot na distribucija na informaciite, ekonomi~nost i efikasnost vo raboteweto i osnovno maksimalna transparentnost za gra|anite.

9. Dostapnost i razmena na informaciite.

Op{tinite treba da stanat informativni i kontaktni to~ki bidej}i se blisku do gra|anite, malite biznis-organizacii, obrazovnite institucii i lobi-organizaciite.

Za taa cel potrebno e vospostavuvawe zakonska ramka za konceptot na dostapnost na informacii, kako fundamentalen aspekt za garantirawe na ~ovekovite prava, vladeeweto na pravoto i transparentnosta na vlasta, preku vospostavuvawe na efektivna garancija za pristap do dokumenti so {irok obem, so akcent na detalnata za{tita na procedurata, kako i garantirawe na doverlivosta i barawata za neotkrivawe na podatoci koga e vo pra{awe javniot interes. Obezbeduvaweto na pristapnosta kon bilo koj vid informacija e isto taka mo{ne va`nen element. Implementacijata na potpola komunikaciska politika mo`e da se postigne so informirawe na gra|anite za mo`nostite i formite da u~estvuvaat vo lokalniot javen `ivot - direktno ili preku nivnite asocijacii; promovirawe na dijalog pome|u gra|anite i izbranite pretstavnici; dobro dizajnirani veb-stranici; vklu~uvawe na gra|anite vo menaxmentot; izgradba na sistemi za povratni informacii (feed-back); prezemawe specifi~ni merki za ohrabruvawe na kategoriite na gra|ani koi od razli~ni pri~ini imaat pogolemi te{kotii vo u~estvoto (`eni, mladi lu|e, neprivilegiranite socijalni grupi, odelni profesionalni grupi). Edna od merkite e i postavuvawe na kancelarii za informirawe koi }e bidat dokumentacioni centri na javnata baza na podatoci i }e obezbeduvaat soodvetni informacii za rabotata na organite na op{tinata i nejzinite organizacioni strukturi i }e gi informiraat gra|anite za nivnite prava i obvrski.

10. Vklu~uvawe i dijalog so socijalnite partneri i gra|anite.

Poa|aj}i od faktot deka lokalnata zaednica e osnovna kletka vo koja se ostvaruva neposrednoto u~estvo na gra|anite vo odlu~uvaweto, pove}e od jasno e deka e nu`no da se ostvari dijalog pome|u nevladiniot sektor, definiran kako tret sektor i predstavnicite na vlasta (dr`avnata ili lokalnata), kako i za pronao|awe na re{enie. Razvojot na silni partnerskite vrski so lokalnite NVO i gra|anski grupi treba da bide na vrvot na prioritetnata lista na lokalnite vlasti vo nasoka na garantirawe polesna komunikacija i razbirawe pome|u lokalnite institucii i nivnite izbira~i. Vo taa nasoka potrebno e vospostavuvawe stabilna zakonska ramka koja }e ovozmo`i ostvaruvawe na pravoto na gra|anite da imaat pristap do jasni informacii za pra{awata koi se odnesuvaat na nivnata lokalna zaednicai i da imaat pravo da se iska`at za site odluki koi se odnesuvaat na idninata. Isto taka e potrebno da se promovira svesnosta za pripadnost na zaednicata i da se ohrabruvaat gra|anite da gi prifatat odgovornostite za u~estvoto vo `ivotot na nivnata zaednica, osobeno `enite i mladite lu|e kako i lu|eto so odreden hendikep. Ne pomalku va`no e da se obezbedi soodvetna odgovornost na lokalnite lideri vo odnos na potrebite koi tie gi predstavuvaat, kako i ~ekorite i merkite za ohrabruvawe i zasiluvawe na gra|anskoto u~estvo vo lokalniot javen `ivot. Vo ovoj kontekst e potrebno: da se identifikuvaat mehanizmite za zajaknuvawe civilnoto op{testvo i za participativnoto vladeewe na lokalno i nacionalno nivo, i da se odredata strategija za neprekinat politi~ki dijalog i izgradba na kapacitetite na lokalno nivo.

FINANSIRAWE

Ministerstvoto za lokalna samouprava smeta deka Predvidenite akcii mo`at da se finansiraat od:

o Proektot na PHARE 1999;

o Sredstvata {to se izdvojuvaa za vr{ewe na nadle`nostite koi }e se prenesat na lokalnite vlasti ;

o Sopstvenite prihodi na op{tinite;

o Stranskite donacii.

P L A N NA A K C I I

ZA IMPLEMENTACIJA NA REFORMATA

NA LOKALNATA SAMOUPRAVA

2002-2004

Akcija 1:	Formirawe Koordinativno telo za planirawe i sledewe na reformata na sistemot na lokalnata samouprava.
Cel:	Koordinirawe i upravuvaweto so reformata
Po~eten datum:	01.12.2001
Predvidena data na zavr{uvawe:	30.12.2004
Planirani ~ekori:	1. Izgotvuvawe na plan za rabota na koordinativnoto telo vo koj }e se utvrdat : - Tehniki i mehanizmi za koordinacija, sledewe i kontrola na reformskite procesi; - Komunikaciski vrski so javnosta za sodr`inata, napredokot i korista od reformite; - Komunikaciski vrski so vrabotenite vo javnata administracija so cel da se poddr`at reformskite procesi; - Iznao|awe na vrskite pome|u reformata na lokalnata samouprava so drugite reformi (zdravstven sistem, obrazovanie, socijala; finasiska sfera i dr.) ~ie sproveduvawe ima direktno vlijanie na lokalnata samouprava; 2. Razvoj na sposobnostite kaj ~lenovite; 3. Usoglasuvawe na zakonskata regulativa vo sekoja oblast poodelno so izmenite vo Zakonot za lokalnata samouprava; 4. Definirawe na nadle`nosti za lokalnite vlasti, za sekoja oblast poodelno; 5. Utvrduvawe na nadle`nostite na dr`avata koi mo`at da se delegiraat na op{tinite; 6. Izgotvuvawe Analiza za sekoja od nadle`nost koja treba da se prenese (objekti; vraboteni; finasiski sredstva; na~in na prenesuvawe); 6. Prenesuvawe na sekoja od novite nadle`nosti poodelno i toa: - Vospostavuvawe postapki za prenesuvawe na sekoja od nadle`nostite; - Vospostavuvawe postapki za prenesuvawe na pravoto na izvr{uvawe odredeni nadle`nosti od pomalite na pogolemite op{tinite po pat na dogovari; 7. Izgotvuvawe zakonska regulativa za reorganizacija i redefinirawe na podra~nite edinici na ministerstvata ; 8. Obuka na vrabotenite vo prestruktuiranite podra~ni edinici za evropskite standardi vo oblasta na razvojot, i obezbeduvaweto na tehni~ka pomo{ vo sozdavawe i efikasno upravuvawe so raznite vidovi me|uop{tinska sorabotka;
Nadle`en organ:	- Ministerstvoto za lokalna samouprava; - Ministerstvoto za pravda; - Ministerstvoto za finansii; - Ministerstvoto za transport i vrski; - Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe; - Ministerstvo za trud i socijalna politika; - Ministerstvo za zdravstvo; - Ministerstvo za obrazovanie; - Ministerstvo za odbrana; - Ministerstvo za vnatre{ni raboti; - Ministerstvo za ekonomija; - Javnoto pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi

Akcija 2:	Razvoj na nadzornite proceduri i metodi na kontrola na rabotata na lokalnite vlasti
Cel:	Redefinirawe na pravnata i finansiska kontrola na lokalnata samouprava
Po~eten datum:	01.01.2002 godina
Predvidena data na zavr{uvawe:	30.12.2003 godina
Planirani ~ekori:	1. Analiza na prirodata i stepenot na nadzorot vrz raboteweto na lokalnata vlast vo postojniot sistem; 2. Komparativni iskustva vo drugi dr`avi vo tranzicija i dr`avi ~lenki na EU; 3. Razvoj na nadzornite proceduri i metodi na kontrola na rabotata na lokalnite vlasti (sudski proceduri; nadzorni administrativni proceduri; finansiski nadzor i nadzor na upravuvaweto; preventivnata kontrola, administrativni sankcii i dr.). 4. Redefinirawe na aktivnostite na Upravniot inspektorat i Narodniot pravobranitel; 5. Re{avawe na administrativnite sporovi (administrativen sud); 6. Soodvetni izmeni vo zakonskata regulativa koja se odnesuva na pravnata i finansiskata kontrola na lokalnite vlasti;
Nadle`en organ:	- Ministerstvoto za pravda; - Ministerstvoto za lokalna samouprava; - Dr`aven zavod za revizija; - Ministerstvoto za finansii; - Ministerstvoto za transport i vrski; Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe; - Ministerstvo za trud i socijalna politika; - Ministerstvo za zdravstvo; - Ministerstvo za obrazovanie; - Ministerstvo za odbrana; - Ministerstvo za vnatre{ni raboti - Naroden pravobranitel na Republika Makedonija

Akcija 3:	Institucionalno zajaknuvawe na Ministerstvoto za lokalna samouprava
Cel:	Kadrovsko i organizaciono osposobuvawe na Ministerstvoto za lokalna samouprava za zada~ite {to proizleguvaat od novata zakonska regulativa
Po~eten datum:	01.12.2001
Predvidena data na zavr{uvawe:	30.12.2003
Planirani ~ekori:	1. Utvrduvawe na nadle`nostite na Ministerstvoto vo ramkite na novite nadle`nosti koi proizleguvaat od Zakonot za lokalna samouprava i drugi zakoni; 2. Obuka na vrabotenite vo Ministerstvoto vo ramkite na nivnite rabotni zada~i; 3.Usvojuvawe Zakon za postapkata za nadzor nad lokalnata samouprava; 4. Soodvetni izmeni vo drugite zakoni koi ja reguliraa materijata za nadzor nad rabotata na lokalnata samouprava; 4.Organizirawe na organot za nadzor nad lokalnata samouprava; 5. Vospostavuvawe postapki za nadgleduvawe i za davawe soveti na stranskata donatorska pomo{ na lokalnata samouprava, so cel da se izbegne duplirawe. 6. Vospostavuvawe Resursen centar za prevod, publikuvawe i distribucija na publikacii i dokumenti na Sovetot na Evropa koi se odnesuvaat na pra{awa od lokalnata samouprava: - Obezbeduvawe soodvetna oprema i prostorii; - Redovno preveduvawe na publikaciite i dokumentite; - Pripremawe i promocija na pe~atenite materijali;
Nadle`en organ:	- Ministerstvo za lokalna samouprava

Akcija 4:	Implementacija na reformite vo finansiskite odnosi pome|u centralnata vlast i lokalnata samouprava
Cel:	Fiskalna decentralizacija i vospostavuvawe ramnote`a pome|u lokalnite nadle`nosti i finansiskite izvori
Po~eten datum:	31.12.2001
Predvidena data na zavr{uvawe:	31.12.2004
Planirani ~ekori:	1. Usvojuvawe na nov Zakon za finansirawe na ELS; 2. Osnovawe sistem so makroekonomski podatoci koj bi bil lokalno orientiran (na~in za monitoring i kontrola na finansiskite aktivnosti); 3. Osnovawe nov buxetski sistem za lokalnata samouprava, koj }e dava celosna slika za relevantnite finansiski aktivnosti na op{tinite; 4. Ukinuvawe na Zakonot za ograni~uvawe na javnata potro{uva~ka; 5. Implementacija na noviot buxetski sistemi za finansiska kontrola; 6. Zapo~nuvawe so prenaso~uvawe na finansiskite resursi na t.n. zadol`itelni nadle`nosti od centralno na lokalno nivo, soglasno dinamikata na prenesuvawe na nadle`nosta; 7. Restruktuirawe na fondovite i razvoj na investicioni proekti i integracija na fondovite koi se odnesuvaat na lokalnata samouprava vo dr`avniot buxet i definirawe na investicioni i razvojni proekti za centralnata vlast i lokalnata samouprava (za pati{ta, za vodostopanstvo, za{tita na prirodata i `ivotnata sredina i Agencijata za nerazvieni podra~ja); 8. Kompletirawe na sistemot za finansisko voedna~uvawe preku: - Osnovawe poseben sistem za dotacii so koj bi se regulirale pravnite i finansiskite pra{awa kako del od sistemot za finansisko voedna~uvawe. - Zapo~nuvawe so raspredelbata na op{tite dotacii na lokalnata samouprava zaradi obezbeduvawe dopolnitelni prihodi na op{tinite za izvr{uvawe na samostojnite nadle`nosti. 9. Usvojuvawe Zakonot za formirawe  fond za razvoj na op{tinite
Nadle`en organ:	- Ministerstvo za lokalna samouprava; - Ministerstvo za finansii

Akcija 5:	Institucionalno zajaknuvawe na lokalnite vlasti
Cel:	Sozdavawe efikasna i sposobna lokalna administracija i obezbeduvawe ednakov tretman i za{tita na pravata na gra|anite
Po~eten datum:	01. 06. 2002
Predvidena data na zavr{uvawe:	31. 12. 2004
Planirani ~ekori:	1. Ocenka na potrebite za organizaciski razvoj i obuka na vrabotenite vo op{tinskata administracija i razvoj na programi za obuka; 2. Sozdavawe na centar za obuka na vrabotenite vo lokalnata samouprava; 3. Obuka na vrabotenite vo op{tinite za: - izvr{uvawe na nivnite zada~i pred implementacija na sekoja od nadle`nostite koja }e bide prenesena; - pra{awata koi se odnesuvaat na Evropskata integracija, za razvojot na politikata na planirawe i drugi ve{tini neophodni za uspe{no funkcionirawe vo EU; - organizacionen razvoj i funkcionalni revizii i dizajniraweto na akcioni planovi za organizaciono restruktuirawe na lokalnite vlasti zaradi postignuvawe pogolema efikasnost vo novite nadle`nosti orientirani kon EU. - izgradbata na mehanizmite za me|usebna doverba pome|u vlasta, privatniot i neprofitniot sektor; - upravuvawe so kvalitetot na raboteweto vo lokalnata samouprava so fokusirawe na rezultatite (vnatre{na revizija); 7. Izgotvuvawe Prira~nik za informirawe na gradona~alnicite i sovetnicite;
Nadle`en organ:	- Ministerstvo za lokalna samouprava; - Ministerstvo za pravda; - Agencijata za dr`avni slu`benici; - ZELS
Akcija 6:	Sozdavawe prostorni, materijalni i tehni~ki uslovi za funkcionirawe na op{tinite
Cel:	Da se ovozmo`i nepre~eno ostvaruvawe na nadle`nostite na op{tinite
Po~eten datum:	01. 01. 2002
Predvidena data na zavr{uvawe:	30. 12. 2004
Planirani ~ekori:	1. Izgotvuvawe Analiza na sostojbata vo op{tinite so pregledi na: infrastrukturnite objekti; objektite vo koi se smesteni op{tinite; obemot i na~inot na izvr{uvawe na nadle`nosti; 2. Donesuvawe na Zakon za teritorijalna podelba na Republika Makedonija 3. Sozdavawe prostorni, materijalni i tehni~ki uslovi za rabota na op{tinite; - Izgradba i opremuvawe na sedi{tata na op{tinite; - Minimalno tehni~ko opremuvawe 4. Razvoj i kompletirawe na javni objekti za zaedni~ko koristewe; (pati{ta; za{titata na okolinata; obrazovnata, socijalnata i zdravstvenata infrastruktura; kulturnite i sportskite objekti od lokalno zna~ewe); 5. Razvoj na lokalnite ekonomski aktivnosti i ~ove~ki resursi: - Finansiska i drug vid pomo{ na `itelite koi prezemaat ekonomski inicijativi za izgradba na proizvodni edinici i kreirat novi mo`nosti za vrabotuvawe. - Programi za socijalna gri`a povrzani so profesionalna orientacija, obuka i vklu~uvawe vo pazarot na trud na mladite lu|e i socijalno isklu~enite lica, preku dogovori so lokalnite institucii za vrabotuvawe.
Nadle`en organ:	- Ministerstvoto za lokalna samouprava; - Ministerstvoto za finansii; - Ministerstvoto za zdravstvo; - Ministerstvoto za transport i vrski; - Ministerstvoto za trud i socijalna politika;

Akcija 7:	Voveduvawe informati~kata tehnologija i formirawe baza i banka na podatoci za op{tinite
Cel:	Me|usebno povrzuvawe na lokalnite mre`i so regionalnite centri kako i so Ministerstvoto za lokalna samouprava kako i pristap kon internet resursi;
Po~eten datum:	01. 01. 2002
Predvidena data na zavr{uvawe:	30. 12. 2003
Planirani ~ekori:	1. Utvrduvawe na postojnata zastapenost i strukturata na informati~kata tehnologija vo op{tinite; 2. Izrabotka na strategija za odbirawe na najpovolni informati~ki tehnologii potrebni za izvedba na informati~kite sistemi, uskladeni me|usebno kako i vo soglasnost so tehnologiite zastapeni vo organite na dr`avnata vlast, potrebna ma{inska, programska i aplikativna platforma; 3. Izrabotka na proekti i izvedba na lokalni kompjuterski mre`i vo objektite na op{tinite; 4. Povrzuvawe na lokalnite mre`i so regionalnite centri kako i so Ministerstvoto za lokalna samouprava kako i pristap kon internet resursi; 5. Izvedba na aplikativni re{enija za potrebite na informaciskiot sistem; 6. Obuka na korisnicite.
Nadle`en organ:	- Ministerstvo za obrazovanie i nauka - Ministerstvo za lokalna samouprava; - ZELS.

Akcija 8:	Razvoj na gra|anskoto op{testvo
Cel:	Pro{iruvawe na u~estvoto na gra|anite preku lokalnite nevladini organizacii vo procesot na donesuvaweto na odlukite
Po~eten datum:	31. 12. 2002
Predvidena data na zavr{uvawe:	31. 12. 2004
Planirani ~ekori:	1. Kreirawe pravna ramka, koja se odnesuva na trasparentnost na procesot na donesuvawe na odluki i nivnata efikasna primena, i razvivawe proceduri i mehanizmi za pro{iruvawe na u~estvoto na gra|anite preku lokalnite NVO i asocijacii vo procesot na donesuvaweto na odlukite; 2. Organizirawe javni raspravi i sovetuvawa vo vrska so predlozite na zakonite koi se odnesuvaat na u~estvoto na gra|anite; 3. Seminari za obuka na gra|anite po usvojuvaweto na zakonite; 4. Seminari za obuka na gradona~alnicite i vrabotenite vo op{tinite vo vrska so u~estvoto na gra|anite; 5. Mediumska kampawa za na~inite na u~estvo na gra|anite i nivnata uloga vo odlu~uvaweto; 6. Sozdavawe na centri za informirawe na gra|anite vo op{tinite, vo koi }e se informaat za rabotata na organite na op{tinata kako i za osnovnite javni uslugi;
Nadle`en organ:	- Ministerstvo za lokalna samouprava; - Ministerstvo za pravda; - Organizacija na potro{uva~i na Makedonija; - Sojuzot na invalidskite organizacii na Republika Makedonija i ; - Drugi nevladini organizacii i sojuzi

Akcija 9:	Identifikuvawe na glavnite administrativno- tehni~ki i finansiski pre~ki za prekugrani~na sorabotka
Cel:	Ovozmo`uvawe na prekugrani~na sorabotka so sosednite i drugite zemji
Po~eten datum:	01. 01. 2002
Predvidena data na zavr{uvawe:	31. 12. 2004
Planirani ~ekori:	1. Analiza za tehni~kite i finansiskite pre~ki za prekugrani~na sorabotka; 2. Zapo~nuvawe na pilot-proekti za prekugrani~na sorabotka koi }e poslu`at kako model i obezbeduvawe na osnovnata zakonska regulativa {to ja ovozmo`uva prekugrani~nata sorabotka; 3. Ratifikuvawe na Konvencijata za prekugrani~na sorabotka; 4. Usoglasuvawe na zakonskata regulativa so Konvencijata; 5. Voveduvawe evidencija za prekugrani~nata sorabotka;
Nadle`en organ:	- Ministerstvoto za lokalna samouprava; - Ministerstvoto za nadvore{ni raboti; - Ministerstvoto za vnatre{ni raboti; - Ministerstvoto za transport i vrski; - Ministerstvoto za ekonomija; - Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe; - Ministerstvo za odbrana; - Ministerstvo za finansii;

Akcija 10:	Obezbeduvawe por{ka na mediumite i javnosta za aktivnostite povrzani so reformata
Cel:	Informirawe na javnosta za glavnite celi na reformskite procesi vo lokalnata samouprava preku organizirawe na javni raspravi, televiziski i radio emisii i preku spotovi
Po~eten datum:	01. 01. 2002
Predvidena data na zavr{uvawe:	01. 01. 2004
Planirani ~ekori:	1. Formirawe Sekretarijat za podr{ka na reformata sostaven od istaknati nau~ni rabotnici; 2. Merki i aktivnostite za publicitet (spotovi, javni tribini, anketi) se odnesuvaat na: - Izbranite predstavnici i na vrabotenite vo lokalnite vlasti; - Politi~kite lideri i nivnite predstavnici na centralno nivo; - Zdru`enija na gra|ani i drugi socijalnite institucii; - Mas-mediumite. 3 .Redovno izdavawe na bilten za tekot na reformite;
Nadle`en organ:	- Ministerstvoto za lokalna samouprava vo sorabotka so ~lenovite na Koordinativnoto telo

Prilog 1

PREGLED

NA ZAKONITE KOI TREBA DA PRETRPAT IZMENI

I BAZI^NI ZAKONI

1. Zakon za izmena i dopolnuvawe na Zakonot za lokalnata samouprava (_//Slu`ben vesnik na RM^// br. 52/95 i 60/95);

2. Nov Zakon za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava;

3. Zakon za izmeni i dopoluvawe na Zakonot za Gradot Skopje(_//Slu`ben vesnik na RM^// br. 49/96 i 60/95);

4. Zakon za izmeni i dopolnuvawe na Zakonot za teritorijalna podelba na Republika Makeodnija i opredeluvawe na podra~jata na edinicite na lokalnata samouprava (_//Slu`ben vesnik na RM^// br. 49/96 i 56/96);

5. Zakon za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za pottiknuvawe na razvojot na stopanski nedovolno razvienite podra~ja (_//Slu`ben vesnik na RM^// br. 2/94 i 39/99 );

6. Nov Zakon za regionalen razvoj.

1. ZAKONI KOI SE NEPOSREDNO POVRZANI SO OBLASTITE VO KOI ]E SE IZVR[I DECENTRALIZACIJATA;

1. Zakon za izgradba na investicioni objekti (_//Slu`ben vesnik na SRM^// br.15/90; 11/91; 11/94; 18/99; 25/99);

2. Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (,,Slu`ben vesnik na RM,, br. 4/96; 8/96; 70/96; 5/97; 28/97; 18/99 i 76/99);

3. Zakonot za komunalni dejnosti (_//Slu`ben vesnik na RM^//br.45/97; 5/99-Odluka na Ustaven sud; 23/99);

4. Zakon za ureduvawe i odr`uvawe na zelenite povr{ini (<sub>//</sub>Slu`ben vesnik na SRM^// br.45/68; 4/70)

5. Zakon za grobi{tata (_//Slu`ben vesnik na SRM^// br.18/73)

6. Zakonot za osnovnoto obrazovanie (,,Slu`ben vesnik na RM,, br. 44/95; 16/96-Odluka na Ustaven sud; 24/96; 34/96; 35/97; 82/99 i 26/01-Odluka na Ustaven sud);

7. Zakon za srednoto obrazovanie(_//Slu`ben vesnik na RM^// br.44/95; 16/96-Odluka na Ustaven sud; 24/96; 34/96; 35/97 i 82/99)

8. Zakonot za socijalna za{tita (,,Slu`ben vesnik na RM,, br.50/97 i 16/2000)

9. Zakonot za za{tita od po`ari (<sub>//</sub>Slu`ben vesnik na SRM^// br.43/86; 37/87; 51/88; 36/90 i _//Slu`ben vesnik na SRM^// 12/93 i 18/99-~len 26 i 14 od Zakonot..str.1160 i 1163);

10. Zakon za za{tita od elementarni nepogodi (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.39/77; 6/81-~len 209 od Zakonot..str.129; 47/89; 27/90);

11. Zakon za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata (<sub>//</sub>Slu`ben vesnik na RM^// br.51/2000-pre~isten tekst i 96/2000)

12. Zakon za pasi{ta (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.3/98 i 101/2000)

13. Zakon za sportot (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.7/96 i 51/99)

14. Zakon za radiodifuznata dejnost (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.20/97 i 13/01-~len 75 od Zakonot..str.677);

15. Zakon za zdravstvena za{tita (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.38/91; 46/93; 55/95; 17/97-pre~isten tekst; 21/98-~len 151 od Zakonot..str.1182; 9/2000-Odluka na Ustaven sud; 25/2000-delumno ukinat so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe);

16. Zakon za prevoz vo patniot soobra}aj (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.7/99 (Ustaven sud 34/2000-1961);

17. Zakon za javnite pati{ta (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.26/96; 18/99~len 26 od Zakonot..str.1163; 40/99 i 96/2000);

18. Zakon za odbrana(_//Slu`ben vesnik na RM^// br.42/2001);

19. Zakon za energetika (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.47/97; 18/99-~len 14 od Zakonot..str. 1164; 40/99; 98/2000);

20. Zakon za veterinarno zdravstvo (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.28/98;);

21. Zakon za za{tita na decata (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.98/2000);

22. Zakon za otpadot (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.37/98);

23. Zakon za odr`uvawe na javnata ~istota, sobirawe i transportirawe na komunalniot cvrst i tehnolo{ki otpad (<sub>//</sub>Slu`ben vesnik na RM^// br.37/98);

24. Zakon za vnatre{ni raboti (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.19/95; 55/97; 24/98-Odluka na Ustaven sud-str. 1409; 27/98-Odluka na Ustaven sud-str. 1607);

25. Zakon za domuvawe (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.21/98; 33/99-Odluka na Ustaven sud-str. 1845; 45/99-Odluka na Ustaven sud-str. 2344; 48/2000 i ~l.257 od Zakon za sopstvenost i drugi stvarni prava br. 18/2001-str. 1847);

26. Zakon za za{tita na naselenieto od zarazni bolesti (_//Slu`ben vesnik na SRM^// br.18/76; 18/82; 37/86 i 15/95);

27. Zakon za za{tita na naselenieto od zarazni bolesti {to ja zagrozuvaat celata zemja (_//Slu`ben list na SFRJ<sup>//</sup> br.51/84; 63/90 i (<sub>//</sub>Slu`ben vesnik na RM^// br.15/95);

28. Zakon za zdravstvena ispravnost na `ivotnite namirnici i na predmetite za op{ta upotreba (<sub>//</sub>Slu`ben list na SFRJ^// br.53/91 i _//Slu`ben vesnik na RM^// br.15/95);

29. Zakon za zdravstven nadzor nad prehrambenite produkti i nad predmetite za op{ta upotreba (_//Slu`ben vesnik na RM^// 29/73; 37/86 i 15/95);

30. Zakonot za vodi (_//Slu`ben vesnik na RM^// 4/98; 18/99-~len 14 od Zakonot..str. 1163 i 19/2000) (soglasno odredbite od ~len 17 stav 1 t.18).

31. Zakon za zemjodelsko zemji{te (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.25/98 i 18/99);

32. Zakon za ugostitelska i turisti~ka dejnost (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.23/95; 33/2000 i ~len 25 od Zakonot br. 31/01-2359);

33. Zakon za zanaet~iska dejnost (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.37/98);

34. Zakon za trgovija (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.23/95; 30/95; 43/95; 23/99; 43/99; ~len 86 od Zakonot 80/99-4421; ~len 25 od Zakonot br.80/99 - 4444 i ~len 25 od Zakonot 25/01 - 2359).

2. ZAKONI KOI SE ODNESUVAAT NA NEPOSREDNOTO U^ESTVOTO NA GRA\ANITE VO JAVNIOT @IVOT NA OP[TINATA

1. Zakon za za{tita na potro{uva~ite (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.63/2000);

2. Zakon za zdru`enija na gra|ani i fondacii (<sub>//</sub>Slu`ben vesnik na RM^// br. 31/98);

3. Zakonot za referendum i gra|anska inicijativa (,,Slu`ben vesnik na RM,, br. 24/98 ;

4. Zakonot za postapkata za sobirawe potpisi na izbira~i za predlagawe za donesuvawe zakon, za raspi{uvawe na referendum i za podnesuvawe predlog za pristapuvawe kon izmena na Ustavot na Republika Makedonija (,,Slu`ben vesnik na RM,, br.16/96)

5. Zakonot za lokalnite izbori (_//Slu`ben vesnik na RM^//br.46/96; 48/96; 49/96-~len 43 od Zakonot..str. 2779; 56/96; 17/97-Odluka na Ustaven sud-str. 962 i 50/97-~len 18 od Zakonot..str.1846);

6. Zakon za postapuvawe po predstavkite i predlozite (_//Slu`ben vesnik na SRM^// br.36/77; 12/89; 19/90; (Odluka na Ustaven sud 8/98)

7. Nov Zakon za dostapnost na informacii;

3. ZAKONI KOI SE ODNESUVAAT NA PRAVNA I FINANSISKA KONTROLA NA RABOTEWETO NA LOKALNITE VLASTI.

1. Zakon za upravnata inspekcija (_//Slu`ben vesnik na SRM<sup>//</sup> br.29/79; 22//87; 23/90; i <sub>//</sub>Slu`ben vesnik na RM^// br 12/93);

2. Zakon za grade`nata inspekcija (<sub>//</sub>Slu`ben vesnik na SRM^//br.27/67 i 11/91);

3. Zakon za tehni~ka inspekcija (_//Slu`ben list na SFRJ^// br.48/99);

4. Zakon za zemjodelska inspekcija (_//Slu`ben list na SFRJ^// br.39/77; 28/87; 51/88; 20/90 i 83/92);

5. Zakon za pazarna inspekcija(_//Slu`ben vesnik na RM^// br. br. 35/97; 23/99; ~l. 86 od Zakon br. 80/99-4421; ~l. 25 od Zakon br. 80/99-4444);

6. Zakon za inspekcija na trud (_//Slu`ben vesnik na RM^// 35/97);

7. Zakon za prosvetna inspekcija (_//Slu`ben vesnik na RM^// 33/95);

8. Zakon za sanitarna i zdravstvena inspekcija (_//Slu`ben vesnik na RM^// br. 19/95; ~l. 151 od Zakon br. 21/98-1182; ~l. 26 od Zakon br. 18/99-1160; ~l. 14 od Zakon br. 18/99-1163;

9. Zakon za javni pretprijatija (_//Slu`ben vesnik na RM^// 38/96 i 9/97);

10. Zakon za op{tata upravna postapka (_//Slu`ben list na SFRJ^// br.47/86);

11. Zakon za upravni sporovi (_//Slu`ben list na SFRJ^// br.4/77);

12. Zakon za administrativni taksi (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.17/93; 20/96; 7/98 i 13/01);

13. Zakon za komunalni taksi (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.17/97; 23/97 i 13/01-~len 75 od Zakonot..str.677);

14. Zakon za op{tite na~ela na samopridonesot (_//Slu`ben vesnik na SRM^// br.27/78);

15. Zakonot za buxetite (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.79/93; 3/94; 71/96; 15/99-Odluka na Ustaven sud; 46/00; 35/2001 - pre~isten tekst)

16. Nov Zakon za na~inot i postapkata na pravniot nadzor nad edinicite na lokalnata samouprava

17. Zakon za dr`avna revizija (<sub>//</sub>Slu`ben vesnik na RM^// br.65/97).

18. Zakon za naroden pravopranitel (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.7/97);

19. Zakon za javno pravobranitelstvo (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.47/97);

20. Zakon za sudovite (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.36/95; 45/95; 40/96 - Odluka na Ustaven sud br. 313/95 i 60/96 - Odluka na Ustaven sud br. 20/96).

V. OSTANATI ZAKONI

1. Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava (<sub>//</sub>Slu`ben vesnik na RM^// br.58/2000; 112/2000) ;

2. Zakon za dr`avnite slu`benici (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.59/00; 112/2000; 30/01-Odluka na Ustaven sud-str.2301 i 34/01);

3. Zakonot za plati i drugite nadomestoci na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani i imenuvanite lica (_//Slu`ben vesnik na RM^// br. 36/90; 44/90; 38/91 i 23/97 );

4. Zakon za sopstvenost i drugi prava (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.18/01);

5. Zakon za koncesija (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.42/93; 40/99);

6. Zakon za prekr{ocite (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.15/97 i 35/97;

7. Zakon za prekr{ocite protiv javniot red i mir (_//Slu`ben vesnik na SRM^// br.8/84; 51/88; 19/90; 26/93 i 79/2000-Odluka na Ustaven sud-str.4847);

8. Zakonot za ekproprijacija (_//Slu`ben vesnik na RM^// br. 33/95 i 40/99);

9. Zakon za grade`no zemji{te (<sub>//</sub>Slu`ben vesnik na RM^// br.53/2001);

10. Nov Zakon za na~inot na raspolaga i stopanisuva so imotot op{tinata.

ZAKONI KOI TREBA DA PRESTANAT DA VA@AT:

1. Zakon za ureduvawe na odnosite pome|u novite edinici na lokalnata samouprava i edinicite na lokalnata samouprava od koi proizleguvaat (_//Slu`ben vesnik na RM^// br.52/2001)

Republika Makedonija

MINISTERSTVO ZA

LOKALNA SAMOUPRAVA

P L A N NA A K C I I

ZA IMPLEMENTACIJA NA REFORMATA

NA LOKALNATA SAMOUPRAVA

2002-2004

Skopje, noemvri 2001