na bilo koj na~in, no ednostavno deka pri prevodot od eden jazik na drug se javuvaat razliki vo sodr`inata, koi se rezultat na razli~nite semanti~ki pravila na dvata jazika.

Pri poslednite tri izbori vo RM - lokalnite izbori vo 2000 godina, pretsedatelskite izbori vo 1999 godina i parlamentarnite izbori vo 1998 godina, - Kancelarijata za demokratski institucii i ~ovekovi prava na Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa (OBSE/ODIHR) sprovede opse`ni opservacii. Kako rezultat na sekoja od nabquduva~kite misii pri ovie izbori, OBSE/ODIHR objavi svoi kone~ni izve{tai.

Pri toa, OBSE/ODIHR zaklu~i deka izbornite zakoni vo RM davaat adekvatna osnova za efikasno sproveduvawe na izborniot proces. Sepak, OBSE identifikuva{e odredeni seriozni nedostatoci koi koi jonevozmo`ija nepre~ena poddr{ka na izborniot proces. Vo najgolem del, nedostatocite koi bea zabele`eni na poslednite izbori vo RM se odnesuvaat na administrativni problemi, a osobeno na visokiot stepen na somnitelni, pa duri i izmamni~ki aktivnosti koi redovno se slu~uvaa,no koi se u{te ne se predmet na efektivna prevencija i nejzina primena. Ponatamu, OBSE/ODIHR istakna odredeni te{kotii koi se dol`at na dvosmislenosti i nedoslednosti vo relevantnite zakoni.

Nacrt zakonot za parlamentarni izbori, koj e predmet na ovaa analiza, be{e podgotven kako rezultat na procesot koj ima{e za cel da gi identifikuva pra{awata na metodot i sproveduvaweto na izborite, vklu~uvaj}i gi i parlamentarnite izbori. Nacrt zakonot odrazuva brojni promeni koi odgovaraat na prethodnite zabele{ki i preporaki prezentirani od OBSE/ODIHR. Istovremeno, Nacrt zakonot ne gi opfa}a site pra{awa koi mo`at da se podobrat preku izmena na postoe~kiot Zakon za parlamentarni izbori, ne samo vo odnos na nabquduvawata koi se prethodno napraveni od strana na OBSE/ODIHR, tuku i vo odnos na site drugi nedoslednosti i nedostatoci vo zakonot.

Komentarite koi sledat, podneseni se od OBSE/ODIHR so cel da im se pomogne na vlastite vo nivnite idni napori za ponatamo{no podobruvawe na izbornata regulativa vo RM, vo soglasnost so zalo`bite na OBSE, sodr`ani vo Dokumentot za ~ovekovata dimenzija od Kopenhagen od 1990 godina. Zatoa, ovaa analiza ne treba da se gleda samo kako kritika na Nacrt zakonot za parlamentarni izbori ili pak na nekoi drugi aspekti na izbornata praktika, tuku kako konstruktiven pridones kon tekovnata reforma na izbornite zakoni i proceduri vo RM.

II. KRATOK PREGLED

Nacrt Zakonot za parlamentarni izbori, izraboten od strana na Vladata na RM bi go zamenil postoe~kiot zakon od ovaa oblast. Predlaga~ite na Nacrt zakonot gi identifikuvaa glavnite prednosti na istiot, kako {to se: poednostavuvawe na sistemot na zastapenost preku usvojuvawe na izboren metod zasnovan na izbor na lista na kandidati preku proporcionalna zastapenost[4] na dr`avno nivo; zgolemuvawe na brojot na sudiite i drugi pravni kadri vo izbornite organi; ograni~uvawe na nadvore{nite ekonomski aktivnosti na parlamentarcite; podobruvawe na sigurnosta pri glasaweto so voveduvawe na otpe~atoci od prst i upotreba na sprej; zgolemuvawe na stepenot na bezbednost, osobeno od strana na policijata; i barawe za zastapenost od 30% na `enski kandidati na listite. Vo odnos na ovie i drugi aspekti, vklu~uvaj}i i odreduvawe na kanali za `albena postapka, predlaga~ite istaknuvaat deka tie ve}e odgovorile na zabele{kite i komentarite od strana na OBSE/ODIHR i ostanatite.

Nacrt Zakonot mora da bide analiziran, ne samo zemajki gi predvid iskustvata od prethodnite izbori navedeni vo izve{taite na OBSE/ODIHR tuku, i zemajki ja predvid potencijalno va`nata uloga koja izbornata reforma mo`e da ja ima vo unapreduvaweto na politi~koto pomiruvawe me|u glavnite etni~ki zaednici:

1) Odgovor na preporakite na OBSE/ODIHR: Izve{taite na OBSE/ODIHR za izborite vo RM otkrija nekoi zna~ajni nedostatoci, osobeno vo administrativniot del. Najseriozen e o~igledno na{iroko rasprostranetoto pribegnuvawe kon izmama i zapla{uvawe vo izborite, primenuvani i od strana na izbornite slu`benici i politi~kite partii. Pomalku zna~ajni dvosmislenosti i nedoslednosti se zabele`eni vo izbornite zakoni, od koi najzna~aen e Zakonot za parlamentarni izbori.

Zemajki gi predvid prethodnite soznanija i preporaki na OBSE/ODIHR, ovaa analiza zaklu~uva deka so donesuvawe na Nacrt Zakonot bi se razre{ile odredeni zna~ajni zakonski pra{awa. Sepak, brojni drugi zakonski i administrativni pra{awa, voop{to ne se razgledani. Isto taka, Nacrt zakonot ne obezbeuva osnova za seopfaten izboren zakonik, nitu pak za kontinuirano podobruvawe na izbornata administracija - vklu~itelno i preku postojani konsultacii, donesuvawe pravila, edukacija i informirawe, nadzor i obuka, i koordinacija na zakonska primena.

2) Implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor: Ohridskiot ramkoven dogovor, koj go definira pravno-politi~kiot akcionen plan za re{avawe na serioznite tenzii me|u dvete glavni etni~ki zaednici vo RM, sodr`i nekolku elementi koi se povrzani so izborniot zakon. Tuka spa|aat: upotrebata na jazicite na malcinstvata, glasawe vo otsustvo (begalci i vnatre{no raseleni lica), izbornite edinici, kako i Izbira~kiot spisok. Za `al, nitu edno od ovie pra{awa ne e direktno razgledano vo Nacrt zakonot. Ponatamu, administrativnite edinici koi bi se oformile za parlamentarnite izbori spored Nacrt zakonot, mo`e da bidat sprotivni na duhot na Dogovorot, a mo`e isto taka da sozdadat pote{kotii vo odnos na nazna~uvaweto na kadri vo izbornite komisii i odbori.

Ponatamo{no razgleduvawe na odredbite od Nacrt zakonot rezultira so dopolnitelni komentari i preporaki vo vrska so mnogu drugi pra{awa:

1) Izboren metod: Izborot na sistem na zastapenost vo parlamentot e glavno politi~ka rabota, no ima golemo vlijanie vrz izbornite operacii, vklu~uvaj}i |i onie koi se odnesuvaat na pottiknuvawe na izborna izmama.

2) Izborna administracija: Vo odnos na izbornite organi, dadeni se komentari za preostanatite nedostatoci i nedoslednosti vo Nacrt zakonot, vklu~uvaj}i go i nazna~uvaweto na izbornite slu`benici. Vo vrska so izbornite proceduri, dadeni se komentari i preporaki okolu zapi{uvaweto i bezbednosta na glasa~ite, kako i tajnosta na glasaweto. Dadeni se komentari i po mnogu drugi pra{awa vo vrska so predlo`enite izborni pravila, vklu~uvaj}i gi: nespoivosta na funkcijata i konflikot na interesi, redovniot datum za izbori, nazna~uvawata na izbornite komisii, zastapenosta na `enite, predlagaweto na kandidati, finansiraweto na kampawata, objavuvawe na rezultati, gubeweto na prateni~kiot mandat i nabquduvaweto.

III. ISTORIJAT [5]

Spored Ustavot od 1991 godina, Republika Makedonija ima parlamentarna forma na vlast. Ustavot dava nezna~itelna nasoka vo odnos na sistemot na zastapenost vo zakonodavnata vlast pojasnuvaj}i samo deka Sobranieto broi od 120 do 140 pratenici izbrani na op{ti, neposredni i slobodni izbori. Sega{niot metod i uslovi za izbori se vospostaveni so donesuvaweto na zakon koj be{e usvoen so apsolutno mnozinstvo od strana na pratenicite.[6]Voobi~aeno, parlamentarniot mandat trae ~etiri godini. Novi izbori se odr`uvaat vo poslednite 90 dena od mandatot na stariot prateni~ki sostav, ili pak vo rok od 60 dena od raspu{taweto na Sobranieto.[7]

A. Izboren metod

Glavniot zakon koj ja utvrduva zakonskata osnova za parlamentarni izbori e Zakonot za parlamentarni izbori od 1996 godina, izmenet vo 1998 godina. Nekolku drugi zakoni se primenuvaat ili op{to ili za razli~ni vidovi na izbori, vklu~uvaj}i gi Zakonot za izbira~ki spisok i izbira~ka legitimacija (1996 godina, izmenet vo 1998 godina), Zakonot za politi~ki parii (1994 godina), Zakonot za lokalna samouprava (1995 godina) i Zakonot za teritorijalna podelba (1996 godina).

So postoe~kiot Zakon za parlamentarni izbori be{e vostanoven t.n. ,,paralelen“ sistem na zastapuvawe vo Sobranieto, spored koj 85 pratenici se izbiraat spored mnozinski princip, dodeka 35 se izbiraat spored nacionalniot princip na proporcionalna zastapenost, za vkupno 120 ~lenovi na parlamentot.

Spored sega{niot zakon, za da obezbedi pobeda vo prviot krug na izbori po mnozinskata lista, kandidatot mora da dobie mnozinstvo od vkupniot broj na dadeni glasovi i vkupen broj na glasovi koj }e iznesuva edna tretina od vkupniot broj na registrini izbira~i vo op{tinata.[8] Isto taka, spored sega{niot zakon, za da u~estvuvaat vo dodeluvaweto na mandati spored proporcionalnata zastapenost, partiite koi podnele svoi listi na kandidati mora da osvojat 5% od vkupniot broj na dadeni glasovi za proporcionalnata lista.

B. Izborna administracija

Kako i vo mnogu drugi zemji vo regionot, strukturata na formalnata izborna administracija vo RM ima tri nivoa:

1. Dr`avna izborna komisija: Spored sega{niot Zakon za parlamentarni izbori, Dr`avnata izborna komisija (DIK) e sostavena od pretsedatel i osum ~lenovi, i nivni zamenici, koi gi nazna~uva Sobranieto za period od ~etiri godini (~len 12). Pretsedatelot i drugi dvajca ~lenovi, zaedno so nivnite zamenici, mora da imaat profesionalni pravni kvalifikacii i iskustvo, a gi izbira Parlamentot po preporaka na Komisijata za izbori i imenuvawa. Ostanatite {est ~lenovi i nivnite zamenici, se predlagaat po polovina od sekoja od vladea~kite partii i vode~kite opozicioni partii.[9]

DIK e prvenstveno odgovorna za primena na izborniot zakon i prevzemawe na neophodnite administrativni aktivnosti, vklu~uvaj}i i izdavawe instrukcii[10]. Taa gi imenuva ~lenovite vo drugite izborni komisii i ima ovlastuvawe da re{ava po `albi i da gi objavuva rezultatite od izborite. Vo odnos na izborot za proporcionalna zastapenost, taa isto taka gi registrira listite na kandidati i gi utvrduva rezultatite.

2. Izborni komisii: Izbornite komisii (IK), formirani da gi sprovedat parlamentarnite izbori vo sekoja izborna edinica, se sostaveni od pretsedatel, ~etiri ~lenovi i nivni zamenici, a se imenuvani od strana na DIK. Pretsedatelot i negoviot zamenik treba da imaat pravni kvalifikacii i iskustvo, i tie se nazna~uvaat za period od ~etiri godini. Sekretarot go imenuva pretsedatelot na izbornata komisija i toj mora da ima pravna obuka. Vo momentot postojat izborni komisii za sekoja od 85 izborni edinici.[11] Sega tie dobivaat kandidaturi i gi utvrduvaat rezultatite od izborite sprovedeni vo izbornite edinici, no vo odnos na izborot po proporcionalna lista, samo gi prepra}aat rezultatite do DIK, za taa da mo`e da ja utvrdi pobedni~kata lista.

3. Izbira~ki odbori: Izbira~kite odbori vo izbira~kite mesta, ili izbira~kite odbori (IO), se formiraat za da gi sprovedat izbornite funkcii vo sekoe izbira~ko mesto. Za parlamentarni izbori, IO se sostaveni od pretsedatel, ~etiri ~lena i nivni zamenici.[12]Tie se nazna~eni od strana na relevantnite IK, 15 dena pred izborite. ^etirite ~lenovi se predlagaat od partiite koi ja so~inuvaat vladea~kata i glavnata opoziciona grupa vo parlamentot kako rezultat na poslednite parlamentarni izbori. Spored sega{niot zakon, site ~lenovi na IO mora da bidat `iteli i glasa~i vo izbornata edinica kade e locirano izbira~koto mesto.

V. Me|unarodno nabquduvawe

OBSE/ODIHR sprovede misii na nabquduvawe na izborite vo RM vo tri navrati[13] - za parlamentarnite izbori vo 1998 godina; pretsedatelskite izbori vo 1999 godina; i lokalnite izbori vo 2000 godina. Generalno, kone~nite izve{tai izdadeni od OBSE/ODIHR za prethodnite izbori vo RM go odrazuvaat postojanoto podobruvawe vo izbornata praktika, no isto taka gi dokumentiraat kontinuiranite problemi vo izbornata administracija. Podetalnite zaklu~oci na OBSE/ODIHR po pra{awa koi se odnesuvaat na izborniot zakon i procedurite, kako i preporakite dadeni toga{, se razgledani vo delot IV od ovaa analiza.

1. Nabquduvawe na lokalnite izbori vo 2000 godina

Vo izve{tajot na OBSE/ODIHR za lokalnite izbori vo 2000 godina se zaklu~uva deka sproveduvaweto na izborite ,,poka`a podobruvawe”, no sepak, ,,se ~uvstvuva{e nedostig od primena na brojni me|unarodni standardi za demokratski izbori”. Glavnite pri~ini citirani vo ponatamo{niot zaklu~ok, bea soznanijata na OBSE/ODIHR deka izborniot proces ,,ne odgovori vistinski na zalo`bite dadeni na OBSE deka }e se sprovedat izbori bez nasilstvo i zapla{uvawe, kako i za{tita na tajnosta na glasaweto”.

OBSE/ODIHR istakna deka izborite se sprovedoa na ,,miren i regularen na~in vo pove}eto op{tini, i deka procesot be{e podobren za vreme na vtoriot krug”. Megutoa, be{e potencirano i deka ,,izbornite denovi bea odbele`ani so tenzija, serozni neregularnosti i slu~ai na zapla{uvawe i nasilstvo na golem broj izbira~ki mesta”.

Izve{tajot potencira{e deka Zakonot za lokalni izbori sodr`i nedostatoci i nedoslednosti i deka ulogata na DIK ne e jasno definirana vo Zakonot za izbori. Ponatamu, be{e zabele`ano deka DIK imala restriktiven pristap kon svoite dol`nosti, {to dovelo do problemi vo odnos na ednakvata interpretacija na zakonot i izbornite proceduri.

2. Nabquduvawe na pretsedatelskite izbori vo 1999 godina

Vo kone~niot izve{taj na OBSE/ODIHR za pretsedatelskite izbori vo 1999 godina, be{e zaklu~eno deka tie bile odr`ani ,,glavno vo soglasnost so zalo`bite na OBSE”. Iako be{e istaknato deka izborite bea

,,izgradeni vrz mnogu pozitivni aspekti od izborite od 1998 godina”, za glasaweto vo vo tekot na vtoriot krug vo nekoi delovi od zemjata be{e zabele`ano deka bilo ,,proprateno so nepravilnosti”

[to se odnesuva do Zakonot za izbor na pretsedatel (od 1999 godina), koj delumno zavisi od instituciite formirani spored Zakonot za parlamentarni izbori, vo izve{tajot se podvlekuva deka ,,{irok politi~ki konsenzus” vo odnos na negovite odredbi ,,pridonese za cvrsta zakonodavna osnova” za izborite. Isto taka izve{tajot vostanovuva deka vo Zakonot za pretsedatelski izobri ima i zna~itelni dvosmislenosti, i deka zastapenosta na partiite vo izbornite komisii ne pretstavuvala odraz na nivnata mo}, demonstrirana na prethodnite parlamentarni izbori. Me|utoa, vo izve{tajot se istaknuva deka DIK izdala nekolku administrativni upatstva, koi go zajaknale izborniot proces.

[to se odnesuva do samiot izboren proces, vo kone~niot izve{taj se ocenuva deka toj ,,generalno e sproveden vo soglasnost so zakonot”. Me|utoa, vo nekoi izbira~ki mesta bile zabele`eni neregularnosti. Vo nekoi regioni, vo vtoriot krug bea zabele`ani ,,seriozni neregularnosti”. Ekstremno visokiot odziv na glasa~ite, isto taka, predizvika zagri`enost vo odnos na izmamata koja mo`ebi se slu~ila

3. Nabquduvawe na parlamentarnite izbori od 1998 godina

Kone~niot izve{taj na OBSE/ODIHR zaklu~uva deka parlamentarnite izbori od 1998 godina pretstavuvaat ,,zna~itelno podobruvawe” vo odnos na prethodnite izborite. Eden ,,va`en aspekt” na podobruvaweto dojde kako rezultat na noviot izboren zakon, koj se temele{e vrz {irok politi~ki konsenzus vo parlamentot. Kako i da e, nekoi partii izrazija zagri`enost okolu nekoi delovi od zakonot, i za nekoi ~lenovi be{e vostanoveno deka se nejasni {to dovede do sprotivstaveni tolkuvawa.

Partiite izrazija zagri`enost i vo odnos na izbira~kiot spisok i izbira~kite legitimacii, no taa se namali vo tekot na procesot. Bea zabele`ani ,,odredeni neregularnosti” od razli~en vid, osobeno vo dve izborni edinici. Primeri na grupno glasawe i familijarno glasawe bea ,,~esto” zabele`uvani.

Vo kone~niot izve{ataj, isto taka, se kritikuva nekoordiniranoto objavuvawe na rezultatite od strana na DIK i izbornite komisii. Osobeno problemati~en del vo Zakonot za parlamentarni izbori be{e nejasno definiraniot kriterium za pobeda vo prviot krug.

Najposle, vo izve{tajot na OBSE/ODIHR se zaklu~uva: ,,Va`no e deka brojni problemi vo vrska so sproveduvaweto na izborite se razgledani, nekoi ~lenovi od zakonot se razjasneti, a problemite so odnesuvaweto na nekoi kandidati, kako i labavosta vo glasa~kiot proces vo nekoi izborni edinici, se razre{eni”.

G. Vladina Rabotna grupa za izborni zakoni

So cel da se identifikuvaat nedostatocite zabele`eni vo zakonskata ramka za izbori vo RM, kako i da se pottikne procesot na politi~ka reforma i pomiruvawe, Vladata na RM vo po~etokot na ovaa godina zapo~na proces za izmena na izbornite zakoni. Konkretno, Ministerstvoto za pravda formira{e ,,Rabotna grupa za utvrduvawe na potrebata za promena na zakonskata regulativa vo oblasta na izborite i za podgotvuvawe zakoni” (vo ponatamo{niot tekst ,,Rabotna grupa”).

Vo dokumentot za vospostavuvawe na Rabotnata grupa[14] ne se strogo definirani celite vo odnos na nivnata rabota. Ministerot za pravda rakovode{e so Rabotnata grupa. Pokraj rakovoditelot, bea nazna~eni eden povisok slu`benik od ministerstvoto, sedum postojani i {est povremeni ~lenovi.

Na 20 juni 2001 godina, vo Skopje se odr`a javna rasprava za Nacrt zakonot za parlamentarni izbori i Nacrt zakonot za izbira~kiot spisok, podgotveni od strana na Rabotnata grupa. Na sostanokot, so koj {to rakovode{e ministerot za pravda vo prisustvo na ~lenovite od Rabotnata grupa im be{e dadena mo`nost, i na parlamentarnite i neparlamentarnite politi~ki partii, slu`benici vo Vladata, I drugi, da dadat svoi komentari po nacrt zakonite[15].

Dvata nacrt zakoni pripremeni od Rabotnata grupa - Nacrt zakonot za parlamentarni izbori i Nacrt zakonot za izbira~ki spisok - bea formalno podneseni do parlamentot od strana na ministerot za pravda na 12 septemvri 2001 godina.

D. Ramkoven dogovor od Ohrid

Prestrelkite me|u vladinite bezbednosni sili i albanskite etni~kite buntovnici, od koi pove}eto se izjasnija kako pripadnici na Osloboditelnata nacionalna armija (ONA), prodol`ija i vo tekot na proletta i letoto ovaa godina. Kako rezultat na toa, naporite za vra}awe na mirot i redot prodol`ija i se zabrzaa na politi~kata scena. So aktivna poddr{ka i ohrabruvawe od strana na me|unarodnata zaednica, vode~kite etni~ki makedonski i etni~ki albanski politi~ari go prodol`ija i go intenziviraa nivniot politi~ki dijalog. Nivnite razgovori imaa za cel da se iznajdat merki za podobruvawe na statusot na etni~kite malcinstva vo op{testvoto na RM.

Na 13 avgust 2001 godina, po serijata razgovori vo Ohrid, u~esnicite go potpi{aa Ramkovniot dogovor (RD) za da se odgovori na interesite na etni~kite albanci. Dogovorot sodr`e{e na~ela i Aneksi za specifi~nite planovi za implementacija, vklu~uvaj}i gi i ustavnite izmeni (Aneks A), promenite vo zakonodavstvoto (Aneks B) i merkite za implementacija i gradewe doverba (Aneks C). Nekolku aspekti od sekoj Aneks se od zna~ewe za analiziraweto na Nacrt zakonot za parlamentarni izbori. Tie }e bidat identifikuvani tuka, a razgledani vo ponatamo{niot tekst, zaedno so specifi~nite pra{awa povrzani so Nacrt zakonot vo drugo poglavje.

Me|u drugoto, slednite pra{awa od Ramkoviot dogovor treba da se imaat predvid pri razgleduvaweto na Nacrt zakonot za parlamentarni izbori:

· Odredbite koi se odnesuvaat na upotrebata kako slu`ben jazik na bilo koj jazik razli~en od makedonskiot, koj go zboruvaat najmalku 20% od naselenieto, }e vlijaat na mnogu vladini aktivnosti, vklu~uvaj}i gi i izborite. Spored Aneksot B, parlamentot treba da napravi neophodni zakonski izmeni do krajot na negoviot tekoven mandat;

· Spored Aneksot C predvremeni parlamentarni izbori treba da se odr`at do 27 januari 2002 godina, i da se pokanat me|unarodni nabquduva~i, vklu~uvaj}i go i OBSE;

· Do krajot na 2001-ta godina treba da se sprovede nov dr`aven popis. Konsenzusot postignat me|u site politi~ki partii, po potpi{uvaweto na Ramkoviot dogovor, rezultira{e so odlagawe na popisot za april 2002 godina. Rezultatite od popisot mo`e da vlijaat vrz razni izborni aktivnosti, vklu~uvaj}i go Izbira~kiot spisok, op{tinskite granici i izbornite edinici;

· Do krajot na 2002 godina treba da se usvoi izmenet Zakon za izborni edinici koj inter alia bi gi sledel ,,principite postaveni vo” Zakonot za parlamentarni izbori;,

· Vo rok od 45 dena od potpi{uvaweto na Ramkoviot dogovor treba da se usvoi nov zakon za lokalna samouprava. Do krajot na 2002 godina treba da se usvoi i nov Zakon za op{tinski granici; i

· Mnogu begalci i vnatre{no raseleni lica seu{te ne se vrateni vo svoite domovi vo porane{nite konfliktni zoni, iako potpisni~kite na Ramkoviot dogovor se obvrzani da go zabrzaat ovoj proces.

\. Glavni karakteristiki na Nacrt zakonite

Glavnite karakteristiki na Nacrt Zakonot za parlamentarni izbori i Nacrt zakonot za izbira~kiot spisok, kako {to e istaknato vo obrazlo`enieto koe e propraten del na obata nacrti, bea prodiskutirani na javnata debata, organizirana vo Skopje vo juni 2001 godina. Ovie karakteristiki se nakratko prezentirani vo ovoj del.

1. Izboren metod: Metodot za parlamentarni izbori bi se izmenil od sega{niot paralelen sistem vo sistem na proporcionalna zastapenost na dr`avno nivo nacionalen natprevar spored pravilata na proporcionalna zastapenost. Zakonskiot prag za dobivawe mandati preku proporcionalniot model bi se namalil na 3% od sega{nite 5%.

Nacrt Zakonot za parlamentarni izbori, predlaga i alternativen izboren metod, t.e. modificiran paralelen sistem, po koj 60 pratenici bi se izbirale spored mnozinskiot a, ostanatite 60 spored proporcionalniot model. Ovoj predlog e objasnet vo ~lenot 2 od Nacrt zakonot. Ako se prifati vakva alternativa, ostanatite odredbi od Nacrt zakonot, nameneti za ~isto proporcionalniot sistem, }e mora da se promenat so cel da se napravat kompatibilni so predlo`eniot paralelen sistem.

2. Izborni organi: DIK, IK i IO bi se pro{irile i nivnite glavni ~lenovi bi bile od redot na sudiite ili drugi pravni lica. Vode~kite vladea~ki i opozicioni partii bi go zadr`ale pravoto da imenuvaat ~lenovi so pravo na glas.

3. Redoven datum za izbori: Napraven e obid da se predvidi redovnite parlamentarni izbori da se odr`uvaat na krajot od oktomvri sekoja ~etvrta godina.

4. Profesionalizam vo prateni~kata funkcija: Od pratenicite se bara pogolema profesionalnost so pro{iruvawe na nespoivosta na prateni~kata funcija so drugi funkciii konfliktot na interesi. Vo odnos na poslednava zabele{ka, na pratenicite bi im bilo zabraneto anga`irawe vo ekonomski aktvivnosti zaradi li~na dobivka.

5. Izborni prigovori i `albi: Mnogu odredbi se izmeneti so cel da se razjasnat vremenskite ramki i kanali za podnesuvawe izborni prigovori i `albi i primawe odgovori.

6. Identifikacija na glasa~ite: Izdavaweto i upotrebata na izbira~ki legitimacii bi se ukinale.

7. Bezbednost na glasaweto Glasa~ite bi trebalo da ostavat otpe~atok od prstot vedna{ do nivnoto ime vo Izbira~kiot spisok. Isto taka, postoi odredba, na glasa~ite koi dobivaat glasa~ko liv~e da im se isprska prstot so sprej od nevidlivo mastilo.

8. Prestapi na izbira~kite mesta: Prisustvoto na policija okolu izbira~kite mesta bi se zgolemilo. Nesoodvetni ili nepravilni policiski aktivnosti, ili zloupotreba na mobilni telefoni ili pejxeri od strana na ~lenovite na izbira~kite odbori, bi pretstavuvalo osnova za poni{tuvawe na rezultatite vo toa izbira~ko mesto.

9. Obezbeduvawe mesta za kandidati `eni: Sekoja lista na kandidati za parlamentarni izbori bi trebalo da sodr`i 30% kandidati `eni.

10. Glasawe vo otsustvo: Odredba za glasawe vo otsustvo, vklu~uvaj}i gi i dr`avjanite koi prestojuvaat vo prekuokeanskite zemji, ne postoi, bidej}i ne postoi na~in za nivno zapi{uvawe. Prethodniot predlog da se ovozmo`i glasawe vo otsustvo vo diplomatskite pretstavni{tva vo prekuokeanskite zemji ne be{e prifaten.

IV. KOMENTARI I PREPORAKI

A. Implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor

1. Jazi~ni pra{awa

Vo soglasnost so Ramkovniot dogovor, treba da se donesat odredbi, za upotreba na jazicite na malcinstvata kako slu`beni jazici na nekolku na~ini, vklu~uvaj}i i nekoi koi direktno }e vlijaat vrz administracijata i sproveduvaweto na izborite:

· Pri individualnata komunikacija so centralnite vladini organi;

· Pri vladini aktivnosti od lokalna nadle`nost, kade 20% ili pove}e od naselenieto zboruva na jazik koj e razli~en od makedonskiot; i

· Na oficijalnite li~nite ispravi.[16]

Upotrebata na jazicite treba da se razgleda od Sobranieto, od koe se bara do krajot na mandatot da ,,gi izmeni ... site relevantni zakoni da izgotvat so cel odredbite za upotrebata na jazicite da bidat vo celosna soglasnost so RD (Aneks B, del 8).

Nacrt zakonot za parlamentarni izbori ne gi razgleduva, bilo direktno ili indirektno, pra{awata koi proizleguvaat od odredbite na Ramkoviot dogovor, a koi se povrzani so slu`benite jazici. Ova e iznenaduva~ki, bidej}i gore spomenatite odredbi }e vlijaat vrz mnogu izborni aktivnosti. Ponatamu, donesuvaweto na nov zakon za parlamentarni izbori }e mu dade mo`nost na Sobranieto da go izmeni zakonot, pritoa zemaj}i gi predvid odredbite od Ramkoviot dogovor.

Te{ko e da se identifikuvaat site raboti regulirani vo Zakonot za parlamentarni izbori, koi bi bile zasegnati so novite lingvisti~ki barawa. Nekoi od onie koi doagaat na um se:

· Upotreba na azbukata pri zapi{uvawe na glasa~ite i vo dokumentite za glasawe;

· Sostanocite na izbira~kite organi;

· Glasa~kite liv~iwa;

· Izbornite izvestuvawa;

· Drugi izborni materijali;

· Programite za javno informirawe i edukacija na glasa~ite;

· Materijalite i aktivnosti na kampawite.

Pra{awata povrzani so upotrebata na jazicite na malcinstvata vo izbornite aktivnosti redovno se pojavuvaat vo svetot.Voobi~aeno, takvite jazi~ni pra{awa se re{avaat preku zakonodavstvoto, administrativnite propisi ili, ponekoga{, so sudski odluki.

Zaradi specifi~nite potrebi na izbornata administracija, jazi~noto pra{awe e edno osobeno slo`eno i treba da se razre{i kako del od izmenite na izbornite zakoni. Razbirlivo e deka predlaga~ot na Nacrt zakonot za parlamentarni izbori ne be{e vo mo`nost da gi razgleda jazi~nite pra{awa, bidej}i tie ne se samo slo`eni, tuku i kontroverzni. Vo sekoj slu~aj, vo bliska idnina Vladata }e mora da izdade upatstva, a mo`ebi i da podnese zakonski paket za usoglasuvawe na zakonite so pogore opi{anite odredbi od Ramkoviot dogovor.

OBSE/ODIHR prepora~uva zakonodavcite da gi identifikuvaat jazi~nite pra{awa povrzani so izborite, dadeni vo Ramkoviot dogovor. Ponatamu, OBSE/ODIHR prepora~uva zakonodavcite da gi razgledaat tie pra{awa vo ovaa faza, vklu~uvaj}i gi relevantnite odredbi vo Nacrt zakonot, da ja usvojat novata izborna legislativa, koja }e bide celosno vo soglasnost so principite sord`ani vo Ramkoviot dogovor.

2. Otsutni glasa~i

Glasa~ite vo RM mo`at da glasaat samo vo glasa~kite mesta kade {to se zapi{ani, bidej}i nema odredba za glasawe vo otsustvo. Rabotnata grupa dade predlog da im se ovozmo`i na gra|anite na RM, koi privremeno prestojuvaat vo prekuokeanskite zemji da glasaat vo diplomatskite pretstavni{tva vo zemjite kade {to se nao|aat, no ne go vklu~i vo Nacrt zakonot za parlamentarni izbori.

Nedostatokot na op{ta odredba za glasawe vo otsustvo, vklu~itelno I za onie koi se privremeno nadvor od zemjata e problemati~en, bidej}i ovie lica se li{eni od pravoto na glas vo toj period. Redovna procedura za glasawe nadvor od zemjata, duri i so ograni~na nadle`nost, bi izlegla vo presret na ovoj problem, i bi pomognala vo namaluvaweto na izbornata izmama. Registriraweto na glasovite na ovie lica vo prekuokeanskite zemji bi ovozmozilo da se proveri dali nivnite podatoci vo izbira~kite spisoci vo nivnata izborna edinica doma se obele`ani kako da primile glasa~ko liv~e za vreme na izborite. Isto taka, prisustvoto na imiwata na tolku mnogu otsutni gra|ani vo izbira~kiot spisok im olesnuva na beskrupuloznite lica da gi polnat glasa~kite kutii vo mestata od kade {to poteknuvaat tie poedinci.

Onie koi go rabotea nacrtot objasnija deka odredbata za glasawe vo prekuokeanskite zemji be{e otfrlena, zaradi neizvodlivosta na zapi{uvaweto na gra|anite na RM vo stranstvo. Pokraj drugite pote{kotii, isto taka bi bilo te{ko da se utvrdi dali tie lica se privremeno ili postojano naseleni vo prekuokeanskite zemji.

Osobeno povrzani so Ramkoviot dogovor se pravata na glasa~ite begalci ili vnatre{no raseleni lica, kako rezultat na neodamne{niot konflikt i postojanata socijalna tenzija. Kako {to be{e prethodno napomenato, Ramkoviot dogovor gi povikuva ,,site partii da rabotat na vra}awe na begalcite ... i raselenite lica“. Me|utoa, do predvremenite parlamentarni izbori mo`no e ovie lica seu{te da ne bidat vrateni vo nivnite porane{ni `iveali{ta vo RM.

To~no e deka vo drugite zemji, vklu~uvaj}i gi i ostanatite porane{ni jugoslovenski republiki, se prevzemeni posebni merki - ponekoga{ so me|unarodna pomo{ - da im se ovozmo`i na glasa~ite da se vratat vo nivnite `iveali{ta na denot na izborite, za da glasaat. Vo najgolem del, takvite aktivnosti bea ralativno mirni i uspe{ni.

OBSE/ODIHR prepora~uva pra{aweto za glasawe na lica koi vo momentot se begalci ili vnatre{no raseleni lica da se razgleda vo vrska so diskusijata za noviot Zakon za parlamentarni izbori. Mo`e da se razgledaat razli~ni re{enija za da im se ovozmo`i na ovie grupi da go ostvarat pravo na glas, vklu~uvaj}i i posebni postapki za glasawe vo otsustvo, kako i programi koi }e im ovozmo`at na glasa~ite da se vratat vo nivnite `iveali{ta na denot na izborite.

3. Izborni edinici

Odredba od Ramkoviot dogovor bara nov Zakon za izbornite edinici da se donese do krajot na 2002 godina (Aneks B, del 6). Novata teritorijalna podelba treba se izvede ,,zemaj}i gi predvid rezultatite od popisot, kako i principite postaveni vo Zakonot za izbor na pratenici“. Nekolku komentari se odnesuvaat na ovaa odredba.

Prvo, se ~ini deka pregovara~ite na Ramkoviot dogovor o~ekuvale parlamentarnite izbori da prodol`at da se temelat, barem delumno, vrz izbor na pratenici spored mnozinskiot model. Inaku, zo{to bi se baral nov Zakon za izborni edinici? Se postavuva pra{aweto dali proporcionalniot model za izbor na pratenici, koj e glavna alternativa vo Nacrt Zakonot za parlamentarni izbori, e vo soglasnost so Ramkoviot dogovor.

Vtoro, mo`no e pregovara~ite samo da imale namera da gi utvrdat novite granici za nadle`nost na izbornite komisii, koi prethodno bea formirani na nivo na izborni edinici, bidej}i tie gi sproveduvaa izborite po mnozinska i po proporcionalna lista. Ako e toa to~no, toga{ se ~ini deka progavara~ite bile mnogu zagri`eni za granicite i karakteirstikite na izbornite edinici, problem koj se ~ini ne e razgleduvan vo ograni~eniot pristap kon ova pra{awe vo Nacrt zakonot za parlamentarni izbori.

Treto, Ramkoviot dogovor uka`uva na ,,principite” od Zakonot za parlamentarni izbori, koi bi bile zameneti so Nacrt zakonot koj sega se razgleduva. Pokraj odreduvaweto na izbornite edinici vo koi bi bile formirani izborni komisii, edinstveniot princip po ova pra{awe vo Nacrt zakonot e sodr`an vo Alternativata na ~len 2 (3). Ovaa odredba bi go izmenila sega{niot zakon so namaluvawe na dozvolenata varijacija na naselenie vo izbornite edinici od 10% na 7%.

^etvrto, spored ~len 15 od Nacrt zakonot, izbornite komisii bi se formirale ne za izbornite edinici kako takvi, tuku za lista od 35 imenuvani op{tini (34 plus Centar). Ovie ,,op{tini“ se vsu{nost op{tinite osnovani so prethodniot zakon. Spored Zakonot za teritorijalna podelba od 1996 godina, a koj e momentalno vo sila, starite op{tini bea podeleni na 124 (123 plus Skopje) novi op{tini. Zakonski, ovie se sega{nite op{tini vo RM, za koi bea i sprovedeni lokalnite izbori vo 2000 godina.

Se podrazbira deka novite pomali op{tinski strukturi ne bea celosno implementirani {to se dol`i na izvorot na sredstva, a i na drugi problemi. Ponatamu, sega{niot broj na zakonski formiranite op{tini bi bil nepotreben i pregolem za koristewe kako administrativni edinici za izbori sprovedeni spored proporcionalniot sistem na dr`avno nivo. Kone~no, sega{nata zakonska struktura na op{tinite najverojatno ke se promeni kako rezultat na nov Zakon za op{tinski granici, dogovoren so Ramkoviot dogovor.[17]

Zatoa, se podrazbira deka predlaga~ot na Nacrt Zakonot za parlamentarni izbori se odlu~il za poednostavna struktura so cel da se olesnat slednite izbori. Ovoj specifi~en praven problem e ve}e razgledan od onie koi go rabotea nacrtot, koi vo ovoj ~len navedoa deka vo navedenite op{tini bi ,,bile vklu~eni i op{tinite koi priozlegoa od niv, spored Zakonot (od 1996 godina)...“.

Petto, se ~ini deka, za `al, mnogu problemi }e se pojavat kako rezultat na predlogot za vra}awe na porane{nite op{tinski strukturi, kako osnova za regionalna izborna administracija. Ne samo {to }e se pojavat lingvisti~ki problemi kako rezultat na me{aniot etni~ki sostav vo starite op{tini, tuku i problemi okolu odredbite koi se odnesuvaat na mestoto na `iveewe na izbornite slu`benici vo ovie oblasti.

Vo prethodnite izve{tai, OBSE/ODIHR navede deka ograni~uvawata vo odnos na mestoto na `iveewe na ~lenovite na izbira~kite odbori ponekoga{ pretstavuva{e pre~ka za partiskite pretstavnici vo izbira~kite odbori da prisustvuvaat vo izbira~kite mesta, vo oblastite vo koi partijata nema svoi kandidati. Ovoj problem mo`e da se ubla`i so pogolema nadle`nost na izbira~kite komisii, no istata mo`e da predizvika drug problem okolu toa dali etni~koto ili politi~koto mnozinstvo vo odredena ,,op{tina“ go iskoristuva toj status da stavi svoi simpatizeri vo izbira~kite odbori vo taa izborna edinica. Ovoj problem mo`e da predizvika zna~itelno nezadovolstvo me|u glasa~ite od malcinstvata i nivnite politi~ari.

Na primer, vo ~lenot 18 (1) od Nacrt zakonot se veli deka pretsedatelot na izbornata komisija kako i negoviot zamenik ,,po pravilo, imaat `iveali{te na podra~jeto na op{tinata predvidena vo ~len 15 stav 1“. Najverojatno, spomenatata ,,op{tina“ e edna od navedenite. So tolku golemi administrativni edinici, pretsedatelot i negoviot zamenik najverojatno ne bi bile gledani od naselenieto na pomalite pod-oblasti, kako etni~ki ili politi~ki pretstavnici od nivnite oblasti.

Od druga strana, vo ~lenot 19 od Nacrt zakonot se veli deka pretsedatelot na izbira~kiot odbor i negoviot zamenik ne moraat da poteknuvaat od izbornata edinica vo koja se nao|a izbira~koto mesto. Ova mo`e da im ovozmo`i na izbornite komisii da gi ,,napolnat“ izbira~kite odbori so nivni etni~ki ili politi~ki simpatizeri, duri i vo oblasti so razli~en etni~ki i politi~ki sostav. Nesomneno, na ova bi se gledalo kako nepravedno od strana na mnogu glasa~i vo ovie mesta.

To~no e deka so noviot jazik vo ~len 22 od Nacrt zakonot se bara ne samo pretsedatelite i nivnite zamenici, tuku i site ~lenovi na izbira~kite odbori da se so ,,`iveali{te na podra~jeto na op{tinata za koja se tie nazna~eni“. No sepak, ovde ne e jasno na koja ,,op{tina“ se odnesuva toa. I ako zna~eweto e potesno (pomala, sega{na ,,op{tina“, a ne golema stara op{tina), toga{ se sozdava problemot, prethodno zabele`en od strana na OBSE/ODIHR, vo odnos na nacionalnite politi~ki partii koi regrutiraat kvalifikuvani ~lenovi, vo oblastite vo koi tie imaat malku simpatizeri.

Posledno, treba da se zabele`i deka iako Zakonot za parlamentarni izbori e spomenat vo Ramkoviot dogovor, sepak ne postojat specifi~ni, zadol`itelni odredbi koi se odnesuvaat direktno na nego. Spored ustavnite izmeni vo Aneks A i zakonski izmeni vo Aneks B, se bara da se usvoi nov Zakon za lokalna samouprava i Zakon za lokalni izbori. Za usvojuvawe na ovie zakoni nema da bide potrebno samo obi~no mnozinstvo od glasovite vo Parlamentot tuku i kvalifikuvano mnozinstvo, koe vklu~uva ,,mnozinstvo od glasovite na prisutnite pratenici, koi tvrdat deka pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Makedonija”[18]. Aneksot B povikuva na izmena na Zakonot za izborni edinici, no ne i izmena na samiot Zakon za parlamentarni izbori. Osven toa, zakonite koi sledat ne bi bile predmet na bilo kakvi dopolnitelni barawa za kvalifikuvano mnozinstvo, iako postoe~koto ustavno barawe na apsolutno mnozinstvo vo odnos na Zakonot za parlamentarni izbori bi prodol`ilo da se primenuva.[19]

4. Pra{awa povrzani so Izbira~kiot spisok

Spored Ramkoviot dogovor, vo delot 3.2, se bara da se sprovede nov popis pod me|unaroden nadzor, i toa do krajot na 2001 godina. Kako {to ve}e be{e istaknato, datumot za popisot e odlo`en za april 2002 godina. Spored Ramkoviot dogovor, rezultatite od popisot treba da se iskoristat za vospostavuvawe na novite op{tinski granici do krajot na 2002 godina.[20] Popisot, a isto taka i ,,principite navedeni vo” Zakonot za parlamentarni izbori, se o~ekuva dotoga{ da rakovodat so formiraweto na izbornite edinici.[21]

Nekoi aspekti od popisot mo`at da vlijaat vrz sostavuvaweto na izbira~kite spisoci od strana na nadle`nite vladini agencii. I pokraj ovoj faktor, Nacrt zakonot za izbira~ki spisok, koj kako celina e nadvor od interesot na ovaa analiza, be{e op{irno razraboten pred pregovorite za Ramkoviot dogovor i se ~ini deka ne zema predvid bilo kakvi vlijanija vrz procesot na izgotvuvawe na Izbira~kiot spisok, vklu~uvaj}i go i popisot koj sledi.

B. Odgovor na prethodnite preporaki na OBSE/ODIHR

Kako {to ve}e be{e istaknato, vo trite posledni misii za nabquduvawe na izborite od strana na OBSE/ODIHR vo RM, bea zabele`ani seriozni problemi vo izborniot zakon i administracijata, kako i vo odnesuvaweto na izbornite slu`benici, partiite i drugi, na izborite. Ova poglavje }e |i razgleda glavnite preporaki dadeni od OBSE/ODIHR, kako rezultat na nabquduvaweto na sekoj od izborite, i dali i kolku Nacrt zakonot niv gi zema predvid.

1. Izve{taj za lokalnite izbori vo 2000 godina

· ,,DIK treba da ima pogolema nadle`nost pri odlu~uvawe za raboti od izbornata administracija”.

Ovaa preporaka e prvenstveno dadena, bidej}i za vreme na poslednite lokalni izbori DIK zazema stav deka nema zakonska nadle`nost da izdava upatstva za tolkuvawe i sproveduvawe na Zakonot za lokalni izbori. Ovoj konkreten aspekt ne e zemen predvid vo Nacrt zakonot za parlamentarni izbori.

Mo`ebi e razbirlivo {to preporakata ne e opfatena vo Nacrt zakonot, bidej}i izrabotuva~ite na Nacrtot glavno rabotea na parlamentarnite izbori i izbira~kiot spisok. Zakonot za parlamentarni izbori sodr`i mnogu odredbi koi se povrzani so drugi izborni zakoni, prvenstveno so Zakonot za izbor na pretsedatel. Isto taka, so zakonot se formiraat osnovnite izborni institucii, kako {to e DIK. Vo taa smisla, Zakonot za parlamentarni izbori slu`i kako model za administracija na izborite vo RM. So ogled na ova, se ~ini prepora~livo da se razjasnat i pro{irat nadle`nostite na DIK - utvrdeni so ovoj zakon - vo odnos na tolkuvaweto i sproveduvaweto na izbornite zakoni.

Vsu{nost, so Nacrt zakonot za parlamentarni izbori, na DIK bi i bile dodeleni mal broj dopolnitelni nadle`nosti. Vo ~len 27 od Nacrt zakonot, koj {to }e go zameni istiot ~len od sega{niot zakon, se dodadeni samo tri konkretni nadle`nosti povrzani so vodeweto na Izbira~kiot spisok, primenata na mastilo-sprej na glasa~ite, i objavuvawe na lokaciite na izbira~kite mesta. Na DIK seu{te ne I eksplicitno dadena nadle`nostaqnema eksplicitno da i bide dadena nadle`nosta za donesuvawe na op{ti pravila, so isklu~ok na onaa sodr`ana vo postoe~kite odredbi, koi inter alia ñ davaat odgovornosta da ,,se gri`i za zakonitosta na podgotovkite i sproveduvaweto na izborite i da dava upatstva“ i ,,vr{i drugi raboti predvideni so zakon“.[22]

· ,,Razli~nite izborni zakoni i postapki treba da se integriaat, po mo`nost vo edinstven izboren zakonik“

Nacrt zakonot ne pravi nekoj zna~itelen napredok kon postignuvawe na ovaa cel.

· ,, Treba da se vovede standardizirana obuka za izbornite slu`benici na site nivoa“

Nacrt zakonot ne pravi nekoj zna~itelen napredok kon postignuvawe na ovaa cel, nitu vo odnos na parlamentarnite izbori, nitu vo odnos na drugite izbori.

· ,,Zakonite so koi se regulirani dr`avnite mediumi treba da se pro{irat i zajaknat, za da se obezbedi nezavisno i voramnote`eno izvestuvawe vo vestite i drugite programi, so soodveten mehanizam za sankcionirawe.“

Vo odnos na kontrolata na mediumskite aktivnosti vo Nacrt zakonot se napraveni odredeni izmeni na postoe~kiot Zakon za parlamentarni izbori ^lenot 45 (2) od Nacrt zakonot dodava deka odlukata na Sobranieto za pravilata za ednakvo mediumsko pretstavuvawe, }e se donesuva ,,na predlog na Sovetot za radiodifuzija“. Ovoj predlog, iako dobredojden, ne go opfa}a celosno problemot na ramnote`a na aktivnostite na dr`avnite mediumi; istovremeno ne sozdava novi mehanizmi za sankcionirawe.

Vo ostustvo na administrativen mehanizam, sproveduvaweto na sankcii protiv prekr{oci od strana na mediumite }e prodol`i da se odviva preku gra|anski parnici protiv mediumite i nivnite urednici. Glavnite odredbi po ovaa pra{awe, vklu~uvaj}i gi i propi{anite pari~ni kazni, nema da se izmenat so Nacrt zakonot.[23]

· Dr`avnite i lokalnite vlasti, kako i politi~kite partii, bi trebalo da prevzemat ~ekori, vklu~uvaj}i ponavremena i pore{itelna zakonska primena, za da obezbedat izbori bez zapla{uvawa i nasilstva i za da se osiguraat deka tajnosta na glasaweto e za{titena.“.

Vo ~len 68 (3) od Nacrt zakonot se dodava: ,,glasa~koto mesto za vreme na sproveduvawe na glasaweto go obezbeduva policija“. Se veruva deka so ovaa odredba se bara redovno prisustvo na policijata samo pred izbira~koto mesto za vreme na glasaweto, no dodaden e nov isklu~ok (~len 68, stav 5) za zabrana na prisustvo na vooru`eni lica vo izbira~kite mesta.

Prisustvoto na policijata pred izbira~kite mesta mo`e da bide va`no za obeshrabruvaweto na nasilstvoto i zapla{uvaweto na glasa~ite vo okolinata. Vo izbira~koto mesto, sli~ni aktivnosti mo`at da bidat spre~eni ili da se odgovori na niv so povikuvawe na policijata, {to e predvideno so ~len 68 (4).

Treba se se spomenat u{te dve drugi zakani po bezbednosta i redot vo izbira~kite mesta pri glasaweto: prisustvoto na neovlasteni lica i komunikacijata me|u lica nadvor od izbira~koto mesto so onie vnatre. Vo toj pogled, Nacrt zakonot nudi nekoi korisni predlozi, no tie mo`e da bidat dopolnitelno razraboteni.

[to se odnesuva do neovlastenite lica, seu{te ne postoi op{ta zabrana za prisustvo na neovlasteni lica vo izbira~kite mesta. Najbliskata odredba vo Nacrt zakonot (~len 68, stav 2) veli deka, ,,izbira~kiot odbor mo`e sekoj {to go naru{uva redot i mirot na glasa~koto mesto da go otstrani”. Megutoa, so noviot ~len 93, prisustvoto na ,,lica koi ne se povrzani so sproveduvaweto na izborite” mo`e da bide osnova za poni{tuvawe na rezultatite vo izbira~koto mesto .

Nacrt zakonot, isto taka, na nekolku navrati, se osvrnuva na edna nova opasnost po mirot i bezbednosta pri glasaweto: upotrebata na pejxeri i mobilni telefoni vo izbira~kite mesta. Ova e opfateno vo ~lenovite povrzani so prekinuvaweto na glasaweto vo izbira~kite mesta (~len 69) i poni{tuvawe na rezultatite (~len 93). Ovie odredbi se korisni, no za `al osnovnata opredelba vo ~len 69 (4) se odnesuva samo na ,,zloupotrebata” na ovie sredstva od strana na ,,~lenovite na izbira~kite odbori”.

Zagri`enosta na OBSE/ODIHR za tajnosta na glasaweto poteknuva od faktot {to glasa~kite liv~iwa se obele`ani so seriski broevi i naj~esto pe~ateni na hartija so slab kvalitet, niz koja mo`e da se ~ita duri i koga e previtkana za vnesuvawe vo glasa~kata kutija. Za `al, ~len 64 (3) od Nacrt zakonot prodol`uva da go ovozmo`uva seriskoto obele`uvawe na glasa~kite liv~iwa.

[to se odnesuva do seriskoto obele`uvawe na glasa~kite liv~iwa, edinstvena za{tita za glasa~ite e deka liv~iwata treba da im se davaat na na~in koj spre~uva povrzuvawe na odredeno liv~e so konkreten glasa~. Na prethodnite izbori, DIK izdade dopolnitelni upatstva za spre~uvawe na ovaa pojava. Za `al, Nacrt zakonot vo ~len 74 (2), samo go povtoruva sega{niot zakon, spored koj na glasa~ot mu se izdava glasa~ko liv~e ,,na na~in na koj ~lenovite na izbira~kiot odbor nema da go vidat seriskiot broj”.

2. Izve{taj za pretsedatelskite izbori vo 1999 godina

· Vo odnos na zakonite, OBSE/ODIHR prepora~a pojasnuvawe na ~lenovite od Zakonot za parlamentarni izbori, koi se primenuvaat za pretsedateski izbori; povtorno razgleduvawe na rokovite za `albi i pojasnuvawe na toa koi dokazi se potrebni za potkrepuvawe na izbornite poplaki.

Vo odnos na pretsedatelskite izbori od 1999 godina, zabele{kite na OBSE/ODIHR po Zakonot za parlamentarni izbori glavno se odnesuvaa na nazna~uvawe na partiski pretstavnici vo DIK i izbornite komisii, kako i dvosmilsenosta vo vrska so toa dali partiite treba da se izbiraat spored brojot na osvoeni glasovi na proporcionalnata lista, ili pak treba da se dodat i glasovite dobieni na mnozinskite listi.

Za izborite koi }e sledat po slednite parlamentarnite izbori , ovie pra{awa }e se re{at so Nacrt zakonot. Partiskite pretstavnici vo izbornite organi }e se izbiraat od glavnite vladea~ki i opozicioni partii, utvrdeni na poslednite izbori. Ponatamu, bidej}i glaven alternativen metod na izbori e onoj po proporcionalna lista, nejasnotijata za toa koi glasovi treba da se zemat predvid, isto taka }e is~ezne.

Me|utoa, vo odnos na samite parlamentarni izbori koi sledat, situacijata ne e tolku jasna. Vo preodnite odredbi na Nacrt zakonot (~len 116), partiite od opozicijata koi imaat pravo da predlagaat ~lenovi za izbornite organi, bi bile onie koi na poslednite izbori (1998 godina) ,,osvoile najmnogu glasovi na proporcionalnata lista”. Me|utoa, partii od vladea~kata garnitura bi bile onie koi ,,osvoile najmnogu glasovi”, bez ograni~uvawe vo odnos na proporcionalnata lista. Pod pretpostavka deka ovaa formulacija e dadena so cel da ima nekoe zna~ewe, toga{ mora da se razbere deka taa e napi{ana so cel odredeni partii da bidat zastapeni vo izbornite organi vrz osnova na razli~ni kriteriumi.

· Vo odnos na administracijata, OBSE/ODIHR prepora~a zgolemuvawe na brojot na partiite zastapeni vo izbornite komisii: seopfatna obuka za ~lenovite na izbira~kite odbori i primena na sankciite predvideni za izbornite slu`benici vo slu~aj na prekr{ok.

Nacrt zakonot ne predviduva dopolnitelna zastapenost na partiite vo izbornite organi, koja ostanuva ograni~ena na vode~kite vladea~ki i opozicioni partii. Vsu{nost, namesto da se zgolemi partiskata zastapenost vo izbornite organi, so Nacrt zakonot se zgolemuva odnosot me|u nepartiskite i partiskite pretstavnici. Brojot na nezavisni ~lenovi bi se zgolemil so zgolemuvaweto na brojot na sudiite od Vrhovniot sud i Apelacionite sudovi vo DIK, od Osnovniot sud vo izbornite komisii i pravnici vo izbira~kite odbori. Pra{awata vo vrska so obukata i zakonskata primena ne se konkretno razgledani.

· Vo vrska so edukacijata i zapi{uvaweto na glasa~ite, OBSE/ODIHR prepora~a objavuvawe na detalite vo vrska so nepodignatite izbira~ki legitimacii i kampawa za temelna edukacija protiv glasaweto za drugo lice i semejnoto glasawe,

Problemot so nepodignati izbira~ki legitimacii (IL) }e is~ezne dokolku, kako {to e predlo`eno vo Nacrt Zakonot za parlamentarni izbori i Nacrt zakonot za izbira~kiot spisok, IL bidat isfrleni.

Ne postoi konkretna odredba za odobruvawe na dopolnitelna edukacija protiv glasaweto za drugo lice/semejno glasawe, iako takva programa mo`e da se dozvoli kako del od Finansiskiot plan predlo`en od DIK (vidi ~len 25,2). Problemot koj se javuva ovde e vo toa {to ograni~enoto funkcionirawe na DIK me|u izbornite krugovi vo golema merka go popre~uva{e razvojot na efektivno informirawe na javnosta i programite za edukacija na glasa~ite.

^lenot 48 od Nacrt zakonot mo`e da bide od pomo{ koga se raboti za programi za edukacija na glasa~ite. Toj ~len sega bi glasel deka dr`avnite mediumi ,,imaat obvrska da gi informiraat gra|anite za na~inot i tehnikata na glasawe bez nadomestok”

· Vo vrska so mediumite, OBSE/ODIHR prepora~a dopolnitelna propisi za pe~atenite mediumi i posebni odgovornosti na dr`avnite mediumi.

Osven prethodno navedenoto vo odnos na ova nema da ima nekoi pogolemi izmeni.

· Vo odnos na postapkata za glasawe i broewe, OBSE/ODIHR prepora~a podobruvawe na kontrolata vo odnos na glasaweto za drug /familijarno glasawe i zapla{uvawe od strana na partiski aktivisti vnatre ili vo blizina na izbira~kite mesta i poefikasni sankcii protiv site dejstva koi pretstavuvaat zakana za integritetot na glasaweto.

[to se odnesuva do grupnoto glasawe, vo ~lenot 72 od Nacrt zakonot se zadr`uva odredbata od postoe~kiot zakon, naveduvaj}i deka ,,glasaweto se vr{i li~no na glasa~kite mesta“. O~igledno, suzbivaweto na {iroko rasprostranetoto praktikuvawe na grupno glasawe }e zavisi od edukacijata na glasa~ite, obukata i nadzorot na izbornite slu`benici, i primenata na sankcii pri prekr{oci. Podobruvaweto na obukata, kako i edukacijata na glasa~ite ne se direktno opfateni so Nacrt zakonot, no so vreme mo`e da se odobrat kako del od Finansiskiot plan za izbori, spomenat prethodno.

Kontrolata na izbornite slu`benici ne e direktno opfatena so Nacrt zakonot, no mo`ebi mo`e da bide vr{ena od strana na izbornite organi, dokolku ima dovolno finansiski sredstva za toa. Vo sprotivno, kontrolata na aktivnostite vo izbira~kite mesta ostanuva odgovornost na ~lenovite na izbira~kite odbori, partiskite pretstavnici vo izbira~kite odbori, dokolku se prisutni, kako i doma{ni i me|unarodni nabquduva~i.

Vo ~len 115 od Nacrt zakonot e dodadena nova kaznena odredba. Ovaa odredba definira pari~ni kazni (40.000-50.000 den.) za lica koi izvr{ile prekr{oci vo izbira~kite mesta, vklu~uvaj}i gi i onie koi ,,glasaat za drugo lice ili pak vo ime na nekoe drugo lice“, isto taka i za nekolku drugi situacii. Ovde spa|aat i licata koi gi ,,zloupotrebuvaat pejxerite, mobilnite telefoni i drugite sredstva za komunikacija“, ja popre~uvaat policijata i predizvikuvaat neredi.

Vo Nacrt zakonot se vklu~eni dopolnitelni merki protiv prekr{oci vo i okolu izbira~kite mesta, kako {to se odredbite vo ~len 69 za zadol`itelno prekinuvawe na glasaweto, vo slu~aj na nekakvi prekr{oci kako {to se neuspehot na policijata da go odr`i redot, prisustvoto vo izbira~koto mesto na ,,lica koi ne se povrzani so sproveduvaweto na glasaweto“ ili zloupotreba na sredstvata za komunikacija, no ne i grupnoto glasawe.

^lenot 93 od Nacrt zakonot isto taka ja pro{iruvail osnovata za poni{tuvawe na rezultatite vo izbira~kite mesta vo koi se slu~ile nepravilnosti. Tuka spa|aat slu~ai na grupno glasawe/glasawe vo ime na drug, zloupotreba na sredstvata za komunikacija, prisustvo na neovlasteni lica, nesoodvetno reagirawe na policijata ili me{awe vo rabotata na policijata. Poni{tuvaweto ne e avtomatsko, no podle`i na odluka na soodvetnata izborna komisija.

Iako vo Nacrt zakonot se napraveni odredeni podobruvawa vo ovaa oblast, sepak mora da se ka`e deka celiot problem na spre~uvawe na izbornata izmama i drugite nepravilnosti na izbira~kite mesta se ~ini deka pretpostavuva pove}e odkolku samo zakonski izmeni. Vrz osnova na {iroko rasprostranetite primeri na vakva praktika, koi bile zabele`ani vo minatoto, bi proizleglo deka ovoj problem }e bara usoglasena i seopfatna programa za edukacija, administrativni aktivnosti i re{itelni napori za primena na zakonot.

3. Izve{taj za parlamentarnite izbori vo 1998 godina

· Nekoi ~lenovi (osobeno ~lenot 88 koj se odnesuva na ,,mnozinstvoto“ potrebno za pobeda vo prviot krug spored mnozinskiot princip) od Zakonot za parlamentarni izbori treba da se pojasnat.

Spored glavniot metod na izbori - izbor po proporcionalna lista na celata teritorija - predlo`en vo ~len 2 od Nacrt Zakonot za parlamentarni izbori, brojot na mandatite osvoeni od sekoja partija, bi zavisel edinstveno od vkupniot broj na dobieni glasovi, pod uslov zakonskiot prag da e dostignat. Vtorata aletrnativa dadena vo ~lenot 2 od Nacrt zakonot e za prodol`uvawe na paralelniot sistem na zastapenost, so dodeluvawe na mandatite po proporcionalnata I mnozinskata lista.

Alternativata, paralelen sistem navedena vo ~len 2 od Nacrt zakonot ne e kompletno razrabotena. Od taa pri~ina, ne e jasno dali, }e se odr`uva vtor krug na izbori po mnozinska lista dokolku vode~kite kandidati ne osvoile ,,mnozinstvo“ glasovi. Dokolku bide taka, toga{ pra{aweto pokrenato po ovoj problem od OBSE/ODIHR vo izve{tajot za izborite odr`ani vo 1998 godina }e treba da se razre{i. Me|utoa, be{e zabele`ano, deka duri i ako se zadr`i paralelniot sistem, vtor krug na izbori nema da se odr`uva vo korist na pobeda na kandidatot koj osvoil relativno mnozinstvo glasovi.

· Odredbite za va`e~ki glasa~ki liv~iwa (~len 83) treba da se izmenat, na na~in koj bi ovozmo`il glasa~kite liv~iwa da bidat va`e~ki dokolku jasno mo`e da se utvrdi voljata na glasa~ot.

Po parlamentarnite izbori od 1998 godina, koga i se pojavi ova pra{awe, Zakonot za parlamentarni izbori be{e izmenet za da ovozmo`i validnost na nepravilno obele`anite glasa~ki liv~iwa, dokolku voljata na glasa~ot e jasno izrazena. Vo nekoi slu~i na nepravilno obele`uvawe, glasa~koto liv~e seu{te se smeta za neva`e~ko. Sega{nite odredbi se povtoruvaat bez izmena vo ~len 81 od Nacrt zakonot.[24]

Me|utoa, naporite za razgleduvawe na ova pra{awe ne se sosema zadovoluva~ki, bidej}i dopolnitelna odredba za voljata na glasa~ot se ~ini deka e e vo sprotivnost so onaa koja se odnesuva na propi{anata forma za popolnuvawe na glasa~koto liv~e. Isto taka, iako dopolnitelni pravila se dadeni vo ~len 81 (3), ne postoi odredba za dopolnitelno donesuvawe pravila ili upatstva od strana na izbornite organi.

^·Odredbite za podnesuvawe `albi vo zakonot treba da usoglasat za da nema pojava na neusoglaseni pravila.[25]

Glavniot komentar vo izve{tajot na OBSE/ODIHR po ova pra{awe e deka spored sega{niot zakon potencijalno sprotivnite kanali za podnesuvawe `albi - do Vrhovniot sud ili Apelacionite sudovi - im bea na raspolagawe na u~esnicite vo izborite, koi bea o{teteni so aktivnostite na DIK i izbornite komisii.

Spored Nacrt zakonot, prigovorite na u~esnicite vo izborite (podnesuva~ite na listi) bi bile podnesuvani do DIK, a `albite po odlukite na DIK za prigovorite bi bile podnesuvani do Vrhovniot sud (~len 98). Prigovorite od glasa~ite bi se podnesuvale do soodvetnata izborna komisija, dodeka pak `albite po odlukite na izbornata komisija bi se upatuvale do nadle`niot Apelacionen sud (~len 99,3).

Ovie odredbi se ~ini go zemaat predvid glavnoto pra{awe, pokrenato od strana na OBSE/ODIHR vo 1998 godina, i mo`e da go spre~at "pazareweto" na u~esnicite vo izborite koi baraat povolna sudska odluka. Od druga strana, vo slu~ai na `albi podneseni od strana na glasa~ite, izgleda deka se u{te bi postoela mo`nost za neusoglasenost vo odlukite me|u Vrhovniot sud i Apelacionite sudovi, kako i pome|u samite Apelacioni sudovi. Iako postoi odredba za povtorno razgleduvawe na odlukite doneseni od Vrhovniot sud i Apelacionite sudovi (~len 100,3), sepak ne postoi jasna odredba za podnesuvawe ponatamo{ni `albi so cel da se usoglasat konfliktnite nadle`ni organi.

· Administraivnite problemi koi se pojavija na izborite vo 1998 godina treba da se razre{at dosta pred narednite izbori. Bezbednosta na ~uvstvitelnite izborni materijali treba da se zgolemi, osobeno po zavr{uvaweto na broeweto.

Nekoi administrativni problemi zabele`eni od OBSE/ODIHR vo 1998 godina bea i nepravilnostite vo regrutiraweto na ~lenovi za izbornite komisii; potrebata za dopolnitelni glasa~ki liv~iwa vo oblastite so visok odziv; mnogubrojni primeri na grupno glasawe; zapla{uvawe od strana na partiski aktivisti okolu glasa~kite mesta, i neadekvatnoto obezbeduvawe na ~uvstvitelni izborni materijali pred nivnata isporaka do izbornite komisii. Mnogu od ovie problemi podle`at na administrativni, a ne samo pravni lekovi, iako zgolemenata zakonska nadle`nost za ovie aktivnosti od strana na vladinite tela i izbornite organi bi mo`elo vo golema merka da ja pottikne i olesni takvata aktivnost.

Vo odnos na pra{aweto za podobruvawe na bezbednosta za izbornite materijali, treba da se istakne deka so ~lenot 79 od Nacrt zakonot se bara policijata da go obezbeduva izbira~koto mesto po zatvoraweto, a isto taka policijata da gi obezbeduva ~lenovite na izbira~kite odbori, dodeka rezultatite i drugite izbira~ki materijali ne se dostavat do izbira~kite komisii.

· Vo korist na borbata protiv grupnoto i semejnoto glasawe treba da se vovedat programi za seopfatna edukacija na javnosta i obuka na izbornite slu`benici.

Ova pra{awe e prvenstveno povrzano so administrativni, a ne so pravni merki. Nacrt zakonot ne sod`i nitu edna odredba, koja bi se odnesuvala na nadle`nosta ili organizacijata na DIK, koja bi dala osnova za merkite koi se prepora~uvaat vo ovaa to~ka.

V. Sistem na zastapenost

Malku e neobi~no toa {to vo RM sistemot na parlamentarno zastapuvawe ne e definiran vo Ustavot, vo koj {to e utvrden samo brojot na pratenici vo Sobranieto, tuku istiot se definira vo zakon.

Glavnata novina koja bi bila vovedena so Nacrt zakonot za parlamentarni izbori e toa {to istiot be go promenil postoe~kiot metod na izbori za parlamentot koj se sostoi od paralelen sistem so 85 pratenici izbrani po mnozinska lista i 35 pratenici izbrani po proporcionalna lista. Glavnata alaternativa sodr`ana vo Nacrt zakonot e izbori po proporcionalna lista so edna izborna edinica, i so formirawe na vtorostepeni izborni komisii vo 35 edinici. Vtorata alternativa - zadr`uvawe na paralelniot sistem so izbor na 60 pratenici po mnozinska lista i isto tolku po proporcionalna - e isto taka dadena vo ~len 2, no ne e detalno opi{ana i ne mo`e da se sprovede so odredbite sodr`ani vo Nacrt zakonot.

Vo argumentite koi se protiv promena na izborniot metod vo ova vreme, spa|aat:

· Se ~ini neverojatno deka politi~kite lideri i drugite mo`at celosno da go procenat efektot od pogolemi promeni na izborniot metod vo odnos na nivnite interesi i dobroto na zemjata, imaj}i go predvid vremeto {to go imaat na raspolagawe, posebno ako se raspi{at predvremeni izbori. Vsu{nost, pred da se izvr{i izmena na sistemot na zastapenost, treba da se napravi posistematsko ispituvawe na alternativite.

· Promenata na izborniot metod vedna{ pred idnite parlamentarni izbori mo`e da predizvika somne` deka se postignal politi~ki dogovor okolu sostavot na idnoto Sobranie. Elementi od razli~nite strani na javnoto mislewe mo`at da imaat pogolema mo`nost za preispituvawe na legitimnosta na politi~kiot sistem.

· Isto taka, postoi opasnost deka koncentriraweto na metodot na izbori }e go odvle~e vnimanieto od prakti~nata potreba za izvr{uvawe na promeni vo izbornata administracija pred narednite izbori. Me|utoa, dolgoro~no, definitivno treba da se izvr{i preispituvawe na sistemot na zastapenost vo Parlamentot vo obid da se iznajde sistem koj bi bil {iroko prifaten i vospostaven vo RM.

Od druga strana, nekolku faktori odat vo prilog na promenata na sistemot na zastapenost vo ova vreme, barem privremeno:

· Sproveduvaweto na parlamentarni izbori po proporcionalna lista bi bilo relativno administrativno naso~eno, i bi ovozmo`ilo podobar nadzor na operaciite na pomal broj izborni komisii.

· Vo idnina }e ima pomala potrebata od geografska zastapenost vo Parlamentot, bidejki so Ramkoviot dogovor se bara zajaknuvawe na lokalnata samouprava. Izbornite edinici utvrdeni za izborite spored mnozinskiot model, vo ovoj moment bi bile nesomneno razli~ni od kakvi i da e Zakoni za izborni edinici i za op{tinski granici koi spored RD treba da se usvojat niz legislativata od taa oblast.

· Pri izbori spored proporcionalnata lista, vo nekoi izborni edinici nema da ima potreba od nema da ima potreba od dve liv~iwa ili vtor krug na izbori. Vsu{nost, dvete pra{awa mo`at da bidat razre{eni bez ukinuvawe na izbornite edinici, preku redefinirawe na me{aniot sistem na zastapenost. Edna mo`nost bi bila rezultatite od izborite po proporcionalna lista da se zasnovaat na vkupniot broj dobieni glasovi na izborite po mnozinska lista, a ne kako posebno glasawe. Druga mo`nost e izborite po mnozinska lista da se sproveduvaat vo eden krug vrz osnova na apsolutno mnozinstvo, iako ova mo`e da dovede do izbirawe na kandidati kon koi mnozinstvoto glasa~i ne se nakloneti.

Za izborot na sistem na zastapenost vo parlamentot prvenstveno odlu~uva zemjata vrz osnova na sopstvenite karakteristiki i celi.[26] Izborot na proporcionalen sistem e mnogu razumen, ako se zeme predvid vtorata grupa na pogore navedeni faktori. Me|utoa, prefrluvaweto kon vakov sistem }e stavi pogolem akcent vrz implementacijata na odredbite od Ramkoviot dogovor, povrzani so lokalnata vlast, so cel da se osiguri deka interesite na razli~nite zaednici se soodvetno zastapeni. Ponatamo{en dijalog, vklu~itelno i preku Komisijata za me|uetni~ki odnosi formirana so Ramkoviot dogovor, }e bide mnogu va`en. Isto tolku va`na }e bidat i predvidenite promeni vo ulogata na vladinite tela, vklu~uvaj}i gi i Sovetot za bezbednost, Sudskiot sovet, Ustavniot sud, Javnoto obvinitelstvo, i se razbira policijata.

Treba da se spomene i eden prakti~en problem vo vrska so zabele{kite vo odnos na sproveduvaweto na minatite izbori vo RM. Zasnovuvaweto na parlamentarnite izbori samo na proporcionalen sistem }e pru`i golem pottik za narodot od razni oblasti, da go dadat nivniot glas vo korist na odredeni partii. [iroko rasprostranetoto zapla{uvawe i prinuduvawe na glasa~ite, kako i praktikuvaweto na izmami, vklu~uvaj}i go i polneweto na glasa~kite kutii, mo`e da se vlo{i ako pottikot za zgolemuvawe na vkupen broj na glasovi {to }e gi dobie partijata na lokalno nivo se zgolemi.

Za predlo`eniot proporcionalen sistem da go za~uva svojot integritet i kredibilitet }e bide potrebno nadle`nite na site nivoa da sprovedat agresivni programi za edukacija na javnosta, monitoring na na~inot na koj politi~kite partii i nivnite simpatizeri pridobivaat glasovi, postroga kontrola vrz izbornite slu`benici i prevzemawe energi~ni merki za zakonska primena na sankciite. Nekoi od podobruvawata vo odnos na bezbednosta sodr`ani vo Nacrt zakonot mo`at da bidat korisni vo odnos na ova, no vo nikoj slu~aj ne mo`at celosno da go opfatat problemot na izborna izmama i drugi nepravilnosti, zabele`ani na prethodnite izbori.

G. Izborni organi

Najva`nite problemi vo vrska so izborite vo RM se odnesuvaa na izbornata administracija, a ne na izbornite zakoni.Nacrt Zakonot bi napravil razli~ni izmeni vo odnos na, spored zakonot, vode~kite izbira~ki organi i izborni proceduri, no se ~ini ne bi odel daleku vo podobruvawe na izbornata administracija niz pro-aktivni programi za informirawe, edukacija, donesuvawe na pravila, obuka, nadgleduvawe i sankcionirawe.

Vo odnos na izbornite organi, namerata na Nacrt zakonot e da se zajakne nezavisnosta na komisiite i odborite, preku zgolemuvawe na brojot na sudii i drugi pravni eksperti. Me|utoa, istovremeno postoe~kite nedostatoci i dvosmilsenosti vo zakonot vo odnos na nazna~uvawata, funkcioniraweto i nadle`nostite na izbornite organi ne se celosno opfateni.

Nazna~uvawe na izborni organi: ~lenot 12 od Nacrt zakonot predviduva deka DIK }e bide ,,sostavena od pretsedatel, osum ~lenovi i nivni zamenici“. Isto taka ima i sekretar, so svoj zamenik. ^lenovite, sekretarot i nivnite zamenici gi nazna~uva Sobranieto. Ne e jasno dali zamenicite na ~lenovite se ramnopravni ~lenovi na DIK, vo smisla na toa dali imaat pravo na glas i drugi privilegii. [to se odnesuva do zamenicite, samo e ka`ano deka tie treba da prisustvuvaat - ne e definirano dali so pravo na glas ili ne - koga ~lenot e otsuten.[27]

Ovoj problem so tolkuvaweto e uslo`net so odredbata od ~len 13 (6) deka sekretarot na DIK ,,ne e ~len na Izbornata komisija i nema pravo na glas“. Spored voobi~aenite pravila za zakonsko tolkuvawe, ovaa odredba mo`e da ima negativno vlijanie na odredbite koi ne sodr`at sli~no ograni~uvawe.

Spored toa, mo`e da se pretpostavi deka zamenicite na ~lenovite na DIK se i samite ~lenovi i imaat pravo na glas. Vo prilog na ova odi i novata odredba deka zamenicite kako i ~lenovite nazna~eni vo DIK, se isto taka i sudii vo Vrhovniot sud i Apelacionite sudovi. Vo Nacrt zakonot postojat sli~ni odredbi vo odnos na zamenici vo izbornite komisii (~len 15) i vo izbira~kite odbori (~len 19).

Spored ~lenot 13 od Nacrt zakonot, pretsedatelot i drugite ~lenovi na DIK nazna~eni zaradi toa {to se sudii vo Vrhovniot sud ili Apelacionite sudovi, isto kako i nivnite zamenici, dobivaat petgodi{en mandat. ^lenot 13 (5) dopolnuva deka sekretarot i negoviot zamenik imaat sli~en mandat.

^lenot 13 isto taka predviduva nazna~uvawe na ~lenovi (i nivni zamenici) vo DIK od vladea~kite i glavnite opozicioni partii. Spored ~lenot 13(4), pretstavnicite od politi~kite partii se predlagaat vo rok od 30 dena od konstitutivnata sednica na noviot prateni~ki sostav; tie ne dobivaat odreden mandat. Verojatno tie mo`at da bidat zameneti, dokolku se smeni politi~koto poramnuvawe me|u vladea~kata i glavnata opoziciona koalicija.

Odredbite od ~lenot 16 od Nacrt zakonot vo vrska so politi~kite pretstavnici vo izbornite komisii se vo odreden stepen paralelni, no sepak se ~ini deka ja sodr`at istata kontradiktornost, koja e prisutna vo sega{niot zakon. Spored ~len 17(1), partiskite pretstavnici se predlagaat od strana na vladea~kite partii 15 dena po raspi{uvaweto na izborite. Vo soglasnost so ~len 16(4), tie se imenuvaat za vreme od ~etiri godini. No spored ~len 16(4), ovie ~lenovi treba da se imenuvaat vo rok od 30 dena od imenuvaweto na ~lenovite na DIK, vo soglasnost so ~len 13(4) – viz. 30 dena po konstituiraweto na novoto Sobranie.

Sostav na izbornite organi: So odredbite od Nacrt zakonot koi se odnesuvaat na izbornite organi, bi se zgolemil brojot na nezavisni ili stru~ni lica vo ovie organi. Tuka spa|aat sudii od Vrhovniot sud i Apelacionite sudovi vo slu~ajot na DIK, sudii od Osnovniot sud za izbornite komisii, i pravnici za izbira~kite odbori. Predlaga~ite go navedoa ovoj faktor kako ednen od pogolemite podobruvawa koi bi se napravile so prifa}aweto na Nacrt zakonot.

Bi trebalo se pozdravi idejata pretsedatelot na izbira~kiot odbor da ima pravna obuka i iskustvo. Me|utoa bi trebalo da se napomene deka vo odnos na sudiite, ne site tolkuva~i se soglasuvaat deka tie se profesionalci, koi se najdobro obu~eni i najiskusni za sproveduvawe na efektivna izborna administracija. Iako nepristrasni i nakloneti kon donesuvawe zakonski odluki, sudiite ~esto imaat malo administrativno iskustvo i ponekoga{ ne se svesni za potrebata od prenesuvawe na nivnite odluki i nivna implementacija niz administrativni merki. Vsu{nost, zgolemuvaweto na brojot na sudiite mo`e da ima paradoksalen efekt. Ako sproveduvaweto na izborniot sistem se zasnova vrz pravni eksperti, bi se pojavila potreba od pogolemi administrativni napori od drugi dr`avni slu`bi, vklu~uvaj}i i vladini tela. Namesto da se pottikne samostojnosta na izbornata administracija, zgolemuvaweto na brojot i odnosot na sudii vo izbornite organi mo`e da ja napravi ulogata na dr`avata podominantna.

Operativni aspekti: So Nacrt zakonot se predviduva deka ~lenovite vo DIK i izbornite komisii imaat 5-godi{en mandat (~len 13.1 i 15.4). Ova e povolna odredba, bidej}i nazna~uvaweto se vr{i nadvor od politi~kite krugovi, a so vreme mo`e da obezbedi kontinuitet vo izbornata administracija.

No, za `al, bi se poka`alo deka - i pravno i programski - DIK i izbornite komisii izvr{uvaat malku ili voop{to nemaat aktivnosti pome|u izborite. Toa bi bilo vreme za donesuvawe na va`ni pravila, konsultacii me|u politi~kite partii i gra|anskoto op{testvo, administrativni aktivnosti, vklu~uvaj}i i podgotovki za nabquduvawe na izborite i zakonska primena, kako i drugi programi, kako {to se informirawe na javnosta i kampawite za edukacija na glasa~ite.

Se ~ini deka Nacrt zakonot ne ja pro{iruva zakonskata osnova za funkcionirawe na izbornite komisii vo periodot pome|u dva izbori. U{te pove}e, predlogot na Rabotnata grupa za formirawe sekretarijat na DIK be{e izostaven od Nacrt zakonot. Sekretarijat bi bil od golema korist za razvojot na tekovnata programa, kako i zgolemuvawe na operativnata efektivnost na komisiite za vreme na izborite.

D. Izborni proceduri

Prethodnite misii na OBSE/ODIHR zabele`aa mnogubrojni problemi vo vrska so sigurnosta pri glasaweto na izborite vo RM. Ponatamu, tie identifikuvaa razni drugi proceduralni problemi. Ovoj del }e se odnesuva na sigurnosta, proceduralnite pra{awa, kako i drugi karakteristiki na izborniot proces identifikuvani od OBSE/ODIHR ili na drug na~in pokrenati so odredbite od Nacrt Zakonot za parlamentarni izbori.

Identifikacija na glasa~ite: ~lenot 73 od Nacrt zakonot bi sozdal nova procedura za proverka na glasa~ite i izdavaweto na glasa~kite liv~iwa. Iako sli~en na sega{niot zakon, sepak, ~lenot 73(3) definira deka glasa~ot go doka`uva identitetot so li~na karta ili patna isprava.

Kontrola pri glasaweto: Vo ~len 72 baraweto za poka`uvawe na izbira~ka legitimacija bi bilo otstraneto. Pri prethodnite nabquduvawa na OBSE/ODIHR be{e zaklu~eno deka programata za izbira~kata legitimacija e mnogu problemati~na i deka mnogu izbira~ki legitimacii ostanale nepodignati, a isto taka i zloupotrebeni.

^len 73(1) predviduva proverka na glasa~ot za da se utvrdi dali prstot mu e obele`an (t.e., so mastilav sprej). Vo soglasnost so stav 3, otkako na glasa~ot }e mu se izdade glasa~ko liv~e, mu se obele`uva prstot. Iako prirodata na ,,obele`uvaweto“ i ,,sredstvoto“ koe }e se koristi za taa celse neopredeleni, so ~len 27(19) na DIK ñ se dodava nova eksplicitna nadle`nost, da gi propi{e ovie raboti.

Glasa~ite vo nekoi zemji ~esto se protivat na nanesuvawete mastilo na nivniot prst. Isto taka, se postavuva i pra{aweto za efikasnosta na nevidlivite mastila. Ako glasa~ite mo`at da glasaat samo vo izbira~kite mesta vo koi se zapi{ani (kako {to e slu~ajot vo RM), toga{ izgleda poprifatlivo e da se vodi kontrola pri glasaweto preku zapi{uvawe na glasa~ite vo izbira~kite mesta. Sepak, mastilo - sprejovite se koristat vo regionot vo poslednive godini, na primer vo Crna Gora/SRJ vo 1998 godina.

Evidentirawe na glasa~ite: Sega{niot zakon ne predviduva zadr`uvawe na dokazot deka glasa~ot primil glasa~ko liv~e vo izbira~koto mesto. Edinstvenata evidencija za glasaweto e pe~atot na izbira~kata legitimacija, koja glasa~ot si ja zadr`uva kaj sebe koga go napu{ta glasa~koto mesto. Edinstveniot indirekten dokaz za glasaweto se pravi od strana na izborniot slu`benik, koj go zaokru`uva redniot broj na glasa~ot vo Registarot na izbira~i. Ovaa odredba e sodr`ana vo ~len 73(4) vo Nacrt zakonot, spored koj isto taka se bara od glasa~ot da ostavi otpe~atok od prstot vedna{ do svoeto ime vo Registarot na izbira~i. Nekoi komentari se jasno naso~eni kon ova barawe.

Pove}eto izborni zakoni baraat od izbira~ot da se potpi{e vo Registarot na izbiraci. ^esto pati, primerok od potpisot na glasa~ot ve}e se ima na uvid kako del od Edinstveniot izbira~ki spisok, a isto taka go ima i vo Izbira~kiot spisok. Od glasa~ite koi ne mo`at da se potpi{at, poradi fizi~ki nedostatok ili zaradi nepismenost, naj~esto se bara da ostavat znak, vo prisustvo na svedok: znakot mo`e da bide otisok od prst, ako glasa~ot saka i e vo mo`nost da go dade.

Mnogu lu|e se somnevaat vo ostavaweto otpe~atok od prst, postapka koja se koristi pri kriminalni istragi. Tie obi~no nemaat protiv potpi{uvaweto, ako se vo mo`nost da go napravat toa. Ne e jasno dali lu|eto koi se nepismeni bi se ~uvstvuvale poni`eni, kako rezultat na toa {to }e moraat da ostavat otpe~atok od prst ili drug znak, dodeka drugite se potpi{uvaat.

Sistemot na evidentirawe na glasa~ite, zasnovan na ostavawe znak, bilo so otisok od prst ili potpis, treba da bide pridru`en so centraliziran zapis za ~uvawe na znakot. Vo sprotivno, ostavaweto na znak bi bilo beskorisno kako osnov za `alba - iako toa mo`e da e od korist pri sproveduvawe na kriminalna istraga. Od druga strana, mo`e i da se prepora~a pretpo~itawe na potpisot vo odnos na otisokot od prst, kako sredstvo za evidentirawe na glasa~ite. Edinstven sprotiven argument bi bil deka nepismenite glasa~i bi mo`ele da se ~uvstvuvaat neprijatno.

Ako otisocite od prst se dodadat vo Izbira~kiot spisok, i ako sekoe izbira~ko mesto bi imalo na raspolagawe personalen kompjuter, toga{ otisocite od prst bi mo`ele da se koristat kako sredstvo za identifikacija i evidencija na glasa~ite. Toa bi se ostvarilo preku vgraduvawe na relativno eftina programa za ~itawe na otpe~atoci vo kompjuterite. Vo toj slu~aj, otisocite od prst bi se preferirale vo odnos na potpisite; so softverska programa mo`e da se razlikuvaat otisoci od prst, dodeka so potpisite toa e pote{ko. Od druga strana pak, izbornite slu`benici bez takvo sredstvo ne mo`at lesno da razlikuvaat otisoci od prst, me|utoa mo`at, nesovr{eno da razlikuvaat potpisi i obi~no mo`at da ka`at koga mal broj luge se obiduvaat da kopiraat potpisi na drugi.

Tajnost na glasaweto: Glavniot problem zabele`an od OBSE/ODIHR vo vrska so tajnosta na glasaweto vo minatoto, koj se odnesuva{e na seriskoto numerirawe na glasa~kite liv~iwa, hartijata so slab kvalitet, ne e direktno opfaten vo Nacrt zakonot. Za vreme na pretsedatelskite izbori vo 1999 godina, DIK be{e pofalena {to go re{ila ovoj problem so izadvawe upatstva za me{awe na glasa~kite liv~iwa pred da im se dadat na glasa~ite. Me|utoa, so Nacrt zakonot ne e prevzemeno ni{to pove}e po ova pra{awe, nitu pak e vnesena prethodnata odluka na DIK.

So drugite odredbi od Nacrt zakonot mo`e da se podobri tajnosta na glasaweto, preku ograni~uvawe na komunikacijata preku upotreba na pejxeri, mobilni telefoni i drugi sredstva, me|u licata vo izbira~koto mesto i onie nadvor od nego. Ostanuva da se vidi kolku ovie odredbi }e bidat efikasni vo praksa.

Sigurnost pri glasaweto: Odredbite vo Nacrt zakonot koi se odnesuvaat na glasawe na drugo mesto i glasawe so podvi`ni kutii, se izvle~eni od sega{niot zakon i ostanuvaat problemati~ni.

Glasaweto na drugo mesto, nadvor od voobi~aenite izbira~ki mesta, se pred denot na izborite. Ova mo`e da bide osobeno problemati~no, koga stanuva zbor za golemiot broj glasovi dadeni od vojnici, {to dava mo`nost istite glasa~i povtorno da glasaat vo nivnite voobi~aeni izbira~ki mesta (~len 78).

[to se odnesuva do glasaweto so podvi`ni kutii, iako pretsedatelot na izbira~kiot odbor treba da gi izvesti partiskite pretstavnici vo izbira~kiot odbor za takvoto glasawe, sepak ne postoi jasna odredba tie da bidat prisutni za vreme na glasaweto ili pak da ja pridru`uvaat mobilnata ekipa (~len 76).

\. Drugi pra{awa

Nespoivost na funkcijata i konflikt na interesi: So ~len 6 od Nacrt zakonot vo golema merka se pro{iruva nespoivosta na prateni~kata funkcija so drugi funkcii i se spre~uva konfliktot na interesi. Predlaga~ite ja ocenija ovaa odredba kako edna od va`nite promeni koi treba da se napravat so Nacrt zakonot.

So ~len 6(4) prateni~kata funkcija bi bila ,,nespoiva so vr{ewe na stopanska ili druga profitna dejnost“. Bez ogled na mudrosta i prakti~nosta na vakva {iroka odredba, mo`ebi e korisno barem da se napravi razlika pome|u platenite funkcii i komercijalno/delovnite dejnosti, kako i pome|u zarabotuvaweto i finansiskite pridobivki, kako rezultat na li~ni investicii, osobeno vo "portfolio" investicii, a ne so aktivni komercijalni zdelki.

Redoven datum za izbori: So ~len 9 od Nacrt zakonot se predviduva deka parlamentarnite izbori }e se odr`uvaat vo prvata nedela od noemvri vo godinata vo koja istekuva mandatot na pratenicite. Predlaga~ite go istaknaa ova kako edna od golemite prednosti na Nacrt zakonot. Me|utoa, te{ko e da se razbere kako ovaa odredba mo`e da se usoglasi so ustavnite odredbi so koi na pratenicite im se dava ~etiri godi{en mandat (Ustav, ~len 63) i se utvrduva deka novite izbori mora da se odr`at vo poslednite 90 dena od istekot na prateni~kiot mandat ili vo rok od 60 dena od denot na raspu{tawe na Sobranieto.

Imenuvawe ~lenovi vo izbornite komisii: So ~len 15(2) od Nacrt zakonot se prodol`uva sega{nata praktika na imenuvawe na ~lenovite na izbornite komisii od strana na DIK. Za vreme na javnata debata za prethodnata verzija na Nacrt zakonot, nekoi pretstavnici na politi~kite partii se izjasnija deka pretpo~itaat ~lenovite na izbornite komisii da se imenuvaat od strana na relevantnata lokalna vlast.[28] Poslednive mo`e polesno da identifikuvaat kvalifikuvani lica, a procesot na selekcija od strana na DIK ne e transparenten. So ogled na toa {to se o~ekuva decentralizacija na nekoi vladini funkcii spored Ramkoviot dogovor, mo`ebi ovie predlozi treba podlaboko da se razgledaat.

Zastapenost na `enite: Nacrt zakonot predviduva 30% od kandidatite predlo`eni na listite da bidat `eni (~len 31). Predlaga~ite go navedoa ova kako zna~ajno podobruvawe koe bi bilo napraveno so Nacrtot. Voveduvaweto na kvota za `enskite kandidati na proporcionalnite listi ne e nevoobi~aeno. Dali ova }e ima zna~itelen efekt vrz zgolemuvawe na zastapenosta na `enite, zavisi od toa kade }e bidat staveni kandidati `eni na listite.

Predlagawe kandidati: Spored Nacrt zakonot registriranite politi~ki partii i ponatamu }e imaat pravo da predlagaat kandidati na nacionalnite proporcionalni listi, bez da dostavat potpisi kako poddr{ka na kandidaturite (~len 32). Me|utoa, gra|anite koi sakaat da predlo`at lista na kandidati mora da obezbedat 1.000 potpisi (~len 33). Listite na kandidati mora da bidat kompletni; mora da ima kandidat za sekoe slobodno prateni~ko mesto (~len 37).

Ovie odredbi, zemeni zaedno, osobeno odat vo prilog na golemite partii. Pomalite partii i/ili grupata izbira~i nema da mo`at da predlagaat kandidati na mnozinskite listi, koi bi se ukinale so glavnata alternativa za izborniot metod. Iako zakonskiot prag za proporcionalnite izbori bi bil namalen na 3%, sepak }e bide mnogu te{ko za malite partii ili nezavisnite kandidati da bidat zastapeni.

Finansirawe na kampawata: Vo ~lenot 54 od Nacrt zakonot e zadr`ano baraweto od sega{niot zakon za otvorawe posebna `iro-smetka 35 dena pred denot na izbori. OBSE/ODIHR prethodno komentira{e deka baraweto za otvorawe vakva smetka prerano mo`e da go spre~uva kandidiraweto. Me|utoa, predlo`enata odredba nema da pretstavuva golem teret za partiite da predlagaat proporcionalni listi. Pogolem problem e do koj stepen vakvoto barawe mo`e da pridonese za kontrola na finansiraweto na kampawata.

Istaknuvawe rezultati: Nacrt zakonot sodr`i nova odredba, ~len 84(3), so koja se bara od izbira~kiot odbor da gi istakne rezultatite vo izbira~koto mesto po prebrojuvaweto. Ovaa odredba e dobredojdena bidej}i }e ja podobri doverbata vo rezultatite i }e im ovozmo`i na doma{nite nabquduva~ki organizacii da sprovedat paralelno broewe.

Prebrojuvawe i objavuvawe na rezultati: Postapkite za prebrojuvawe i objavuvawe na rezultatite od strana na DIK za izborite po predlo`enite proporcionalni listi za parlamentarnite izbori se sodr`ani vo ~lenovite 89-91 od Nacrt zakonot, i ne se promeneti vo odnos na odredbite od sega{niot Zakon za parlamentarni izbori (~lenovi 93-95). Za vreme na parlamentarnite izbori od 1998 godina OBSE/ODIHR zabele`a izvesni pote{kotii vo vrska so ova, a {to se dol`e{e na slabata koordinacija me|u DIK i izbornite komisii, pri {to izbornite komisii bea odgovorni za proglasuvawe na pobednicite od mnozinskata lista i ima{e razli~ni tolkuvawa za toa kakvo mnozinstvo e potrebno za pobeda vo prviot krug na izborite po mnozinskata lista.

Transparentnosta na postapkata za prebrojuvawe i navremenoto izvestuvawe na prvi~nite i kone~nite rezultati se mnogu va`ni za legitimnosta na izborniot proces. Pristapot na akreditiranite nabquduva~i za vreme na sobiraweto na glasovite na nivo na izbira~ki odbori i prebrojuvaweto vo DIK, im dava mo`nost na neutralnite nabquduva~i da gi ocenat ovie aktivnosti vo ime na javnosta, partiite koi ne se zastapeni vo komisiite, kako i me|unarodnata zaednica. Predlo`enite odredbi za nabquduvawe na izborite (~lenovi 101-102) od Nacrt zakonot, koi prethodno bea razgledani, ne im ovozmo`uvaat kategori~no, pristap na nabquduva~ite vo ovie fazi na izborite. Ova pra{awe treba da bide razgledano vo samiot Nacrt zakon, ili pak preku upatstvata za nabquduvawe na izborite podgotveni od strana na DIK, kako {to e definirano vo ~lenot 101(2).

Vo Nacrt zakonot ne e definiran formatot koj treba da se koristi za prebrojuvawe na rezultatite, bilo na nivo na izbornite komisii ili na nivo na DIK. Namesto toa, baraweto vo ovaa faza se ograni~uva na podgotvuvawe ,,zapisnik“, koj }e sodr`i informacii za sobranite rezultati (~lenovi 86 i 90). OBSE/ODIHR prepora~uva zakonodavcite jasno da definiraat vo izborniot zakon prebrojuvaweto na rezultatite vo site fazi da se vr{i so upotreba na tabeli ili sli~en format, koj }e ovozmo`i sledewe na rezultatite vo sekoe izbira~ko mesto niz site nivoa na sobirawe do dobivawe na kone~niot rezultat. Ponatamu, treba ta bidat vklu~eni odredbi so koi se definira deka ovie dokumenti se isto taka javno istaknati na site nivoa od izbornata administracija i deka pretstavnicite na kandidatite i nabquduva~ite mo`e da dobijat kopii.

Bi trebalo da se spomenat i rokovite: ^len 84 od Nacrt zakonot definira deka izbira~kite odbori treba da gi predadat zapisnicite i izborniot materijal do izbornata komisija "vo rok od 5 ~asa po zatvoraweto na izbira~koto mesto". Ponatamu, ^len 88 od Nacrt zakonot istaknuva deka izbornite komisii treba da gi dostavat svoite zapisnici do DIK "vo rok od 24 ~asa", no ne e jasno definirano koga zapo~nuva ovoj vremenski period. Spored ~len 91, DIK treba da gi objavi prvi~nite rezultati od izborite "vo rok od 48 ~asa po dobivaweto na brojot na glasovi {to go dobile listite na kandidati oddelno". Verojatno, ovoj period zapo~nuva da te~e po primaweto na kompletnite rezultati od site I.K. Vremenskiot rok od 48 ~asa mo`e da e namenet za razgleduvawe na `albite I prigovorite od strana na DIK pred objavuvawe na bilo kakvi rezultati.

Iako odredeno zadocnuvawe vo objavuvawe na prvi~nite rezultati mo`e da se opravda vo slu~aj na seriozni `albi koi mo`e da vlijaat vrz krajniot rezultat od izborite, nepotrebnoto zadocnuvawe e nerazumno i neopravdano. Mo`ebi e podobro, vo ovie ~lenovi da se navede deka, DIK treba da gi objavi prvi~nite rezultati {to e mo`no pobrzo, no vo sekoj slu~aj ne podocna od definiraniot rok.

Gubewe na prateni~kiot mandat: Edna od pokontroverznite odredbi od Nacrt zakonot dosega e odredbata za gubewe na prateni~kiot mandat vo slu~aj na prestanuvawe na ~lenstvoto vo partijata koja go predlo`ila (~len 94). Vo vrska so ova, se ~ini nema op{t me|unaroden standard, no mo`e da bide korisno povolno, negovata primena, na nekoj na~in, da se ograni~i.

Nabquduvawe: So ~lenot 101 od Nacrt zakonot bi se podobrile sega{nite oderdbi za nabquduvawe od strana na doma{nite organizacii i me|unarodnite organizacii. Na DIK bi i bila dodeleni pogolema nadle`nost vo odreduvawe na procedurite za nabquduvawe, {to e pozitiven ~ekor, no nema ni{to okolu mo`nosta DIK da se konsultira so doma{nite nabquduva~ki organizacii za nivnite programi. Dopolnitelnite proceduri za dobivawe odobrenie za nabquduvawe, sodr`ani vo ~len 102, ne izgledaat prereterano te{ki.

[1] Vo ponatamo{niot tekst ,,Nacrt zakon za parlamentarni izbori”, ili ,,Nacrt zakon”.

[2]Pove}eto od koristenite prevodi vklu~uvaj}i go i Nacrt zakonot, bea dostaveni od kancelarijata na Me|unarodna fondacija za izborni sistemi (IFES) vo Skopje.

[3] Dostaveno do Parlamentot na 12 septemvri 2001: vo ponatamo{niot tekst ,,Nacrt Zakon za izbira~ki spisok”.

[4] Alternativen izboren metod - se zadr`uva postoe~kiot paralelen sistem, koj vklu~uva i izbor po mnozinska i po proporcionalna lista - e sodr`an, no ne e zakonski predviden vo Nacrt zakonot.

[5] Materijalot vo poglavjata A-D od ovoj del poteknuva od ,,Reforma na izbornite zakoni i postapki vo Makedonija” (D.Fin, konsultant), IFES, Skopje, Juni 2001 godina.

[9] Zakon za parlamentarni izbori, ~len 13. Vo negovata sega{na forma, Zakonot im dava pravo na polno ~lenstvo na zamenicite. Ova go pokrenuva pra{aweto dali tie treba da imaat pravo voop{to da glasaat, samo vo otsustvo na ~lenovite ili postojano.

[11] Vidi Zakon za parlamentarni izbori, ~len 2; isto taka i Zakon za izborni edinici za izbor na pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija od 1998 god.

[12] Vidi Zakon za parlamentarni izbori, ~lenovi 19-22.

[13] OBSE/ODIHR isto taka sprovede nabquduvawe na lokalnite izbori vo 1996 godina; vidi OBSE/ODIHR; Lokalni izbori, Republika Makedonija, 17 noemvri, 1996 godina, Kone~en izve{taj.

[14] Ministerstvo za pravda, Odluka br. 10-54/1 (11 januari 2001 god.)

[15] Me|unarodnata fondacija za izborni sistemi (IFES) podgotvi stenogram od debatata; vidi IFES, Javna diskusija (Nacrt, 49 str.)

[18] Aneks A, predlog za izmena na Ustavot, ~len 114 (5)

[22] Nacrt zakon, ~len 27, stavovi 1 i 21. Postoe~ki zakon, ~len 27, stavovo 1 i 18.

[23] Sporedi Nacrt zakon, ~lenovi 107 i 108, so postoe~kiot Zakon, ~lenovi 112 - 113.

[24] ^len 81 od Nacrt zakonot glasi: ,,Glasa~koto liv~e e va`e~ko dokolku e zaokru`eno na na~in predviden ( . . . ) i e so soodveten seriski broj. Za va`e~ko glasa~ko liv~e se smeta i ona glasa~ko liv~e od koe na siguren i nedvosmislen na~in mo`e da se utvrdi za koja lista na kandidat, t.e. lista na kandidati, izbira~ot glasal. Glasa~koto liv~e ne e va`e~ko dokolku ne e popolneto, ima zaokru`eno pove}e od edna lista na kandidat ili lista na kandidati i ona koe nema soodveten seriski broj”.

[25] Cf. OBSE/ODIHR, ,,Upatstva za razre{uvawe na op{ti izborni sporovi”, Var{ava, 12 dekemvri 1999 god.

[26] Cf. OBSE/ODIHR, ,,Upatstva za razgleduvawe na zakonskata ramka za izbori”, Var{ava, januari 2001 godina. Za op{iren opis na relevantnosta na alternativnite sistemi na parlamentarna zastapenost za PJRM, vidi IFES, ,,Prira~nik za kreirawe na izborni sistemi: celi; su{tinski karakteristiki; pozitivni i negativni strani”. (Skopje, maj 2001 godina).

O B S E

I. VOVED