O B S E

na bilo koj na~in, no ednostavno deka pri prevodot od eden jazik na drug se javuvaat razliki vo sodr`inata, koi se rezultat na razli~nite semanti~ki pravila na dvata jazika.

Pri poslednite tri izbori vo RM - lokalnite izbori vo 2000 godina, pretsedatelskite izbori vo 1999 godina i parlamentarnite izbori vo 1998 godina, - Kancelarijata za demokratski institucii i ~ovekovi prava na Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa (OBSE/ODIHR) sprovede opse`ni opservacii. Kako rezultat na sekoja od nabquduva~kite misii pri ovie izbori, OBSE/ODIHR objavi svoi kone~ni izve{tai.

Pri toa, OBSE/ODIHR zaklu~i deka izbornite zakoni vo RM davaat adekvatna osnova za efikasno sproveduvawe na izborniot proces. Sepak, OBSE identifikuva{e odredeni seriozni nedostatoci koi koi jonevozmo`ija nepre~ena poddr{ka na izborniot proces. Vo najgolem del, nedostatocite koi bea zabele`eni na poslednite izbori vo RM se odnesuvaat na administrativni problemi, a osobeno na visokiot stepen na somnitelni, pa duri i izmamni~ki aktivnosti koi redovno se slu~uvaa,no koi se u{te ne se predmet na efektivna prevencija i nejzina primena. Ponatamu, OBSE/ODIHR istakna odredeni te{kotii koi se dol`at na dvosmislenosti i nedoslednosti vo relevantnite zakoni.

Nacrt zakonot za parlamentarni izbori, koj e predmet na ovaa analiza, be{e podgotven kako rezultat na procesot koj ima{e za cel da gi identifikuva pra{awata na metodot i sproveduvaweto na izborite, vklu~uvaj}i gi i parlamentarnite izbori. Nacrt zakonot odrazuva brojni promeni koi odgovaraat na prethodnite zabele{ki i preporaki prezentirani od OBSE/ODIHR. Istovremeno, Nacrt zakonot ne gi opfa}a site pra{awa koi mo`at da se podobrat preku izmena na postoe~kiot Zakon za parlamentarni izbori, ne samo vo odnos na nabquduvawata koi se prethodno napraveni od strana na OBSE/ODIHR, tuku i vo odnos na site drugi nedoslednosti i nedostatoci vo zakonot.

Komentarite koi sledat, podneseni se od OBSE/ODIHR so cel da im se pomogne na vlastite vo nivnite idni napori za ponatamo{no podobruvawe na izbornata regulativa vo RM, vo soglasnost so zalo`bite na OBSE, sodr`ani vo Dokumentot za ~ovekovata dimenzija od Kopenhagen od 1990 godina. Zatoa, ovaa analiza ne treba da se gleda samo kako kritika na Nacrt zakonot za parlamentarni izbori ili pak na nekoi drugi aspekti na izbornata praktika, tuku kako konstruktiven pridones kon tekovnata reforma na izbornite zakoni i proceduri vo RM.

II. KRATOK PREGLED

Nacrt Zakonot za parlamentarni izbori, izraboten od strana na Vladata na RM bi go zamenil postoe~kiot zakon od ovaa oblast. Predlaga~ite na Nacrt zakonot gi identifikuvaa glavnite prednosti na istiot, kako {to se: poednostavuvawe na sistemot na zastapenost preku usvojuvawe na izboren metod zasnovan na izbor na lista na kandidati preku proporcionalna zastapenost[4] na dr`avno nivo; zgolemuvawe na brojot na sudiite i drugi pravni kadri vo izbornite organi; ograni~uvawe na nadvore{nite ekonomski aktivnosti na parlamentarcite; podobruvawe na sigurnosta pri glasaweto so voveduvawe na otpe~atoci od prst i upotreba na sprej; zgolemuvawe na stepenot na bezbednost, osobeno od strana na policijata; i barawe za zastapenost od 30% na `enski kandidati na listite. Vo odnos na ovie i drugi aspekti, vklu~uvaj}i i odreduvawe na kanali za `albena postapka, predlaga~ite istaknuvaat deka tie ve}e odgovorile na zabele{kite i komentarite od strana na OBSE/ODIHR i ostanatite.

Nacrt Zakonot mora da bide analiziran, ne samo zemajki gi predvid iskustvata od prethodnite izbori navedeni vo izve{taite na OBSE/ODIHR tuku, i zemajki ja predvid potencijalno va`nata uloga koja izbornata reforma mo`e da ja ima vo unapreduvaweto na politi~koto pomiruvawe me|u glavnite etni~ki zaednici:

1) Odgovor na preporakite na OBSE/ODIHR: Izve{taite na OBSE/ODIHR za izborite vo RM otkrija nekoi zna~ajni nedostatoci, osobeno vo administrativniot del. Najseriozen e o~igledno na{iroko rasprostranetoto pribegnuvawe kon izmama i zapla{uvawe vo izborite, primenuvani i od strana na izbornite slu`benici i politi~kite partii. Pomalku zna~ajni dvosmislenosti i nedoslednosti se zabele`eni vo izbornite zakoni, od koi najzna~aen e Zakonot za parlamentarni izbori.

Zemajki gi predvid prethodnite soznanija i preporaki na OBSE/ODIHR, ovaa analiza zaklu~uva deka so donesuvawe na Nacrt Zakonot bi se razre{ile odredeni zna~ajni zakonski pra{awa. Sepak, brojni drugi zakonski i administrativni pra{awa, voop{to ne se razgledani. Isto taka, Nacrt zakonot ne obezbeuva osnova za seopfaten izboren zakonik, nitu pak za kontinuirano podobruvawe na izbornata administracija - vklu~itelno i preku postojani konsultacii, donesuvawe pravila, edukacija i informirawe, nadzor i obuka, i koordinacija na zakonska primena.

2) Implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor: Ohridskiot ramkoven dogovor, koj go definira pravno-politi~kiot akcionen plan za re{avawe na serioznite tenzii me|u dvete glavni etni~ki zaednici vo RM, sodr`i nekolku elementi koi se povrzani so izborniot zakon. Tuka spa|aat: upotrebata na jazicite na malcinstvata, glasawe vo otsustvo (begalci i vnatre{no raseleni lica), izbornite edinici, kako i Izbira~kiot spisok. Za `al, nitu edno od ovie pra{awa ne e direktno razgledano vo Nacrt zakonot. Ponatamu, administrativnite edinici koi bi se oformile za parlamentarnite izbori spored Nacrt zakonot, mo`e da bidat sprotivni na duhot na Dogovorot, a mo`e isto taka da sozdadat pote{kotii vo odnos na nazna~uvaweto na kadri vo izbornite komisii i odbori.

Ponatamo{no razgleduvawe na odredbite od Nacrt zakonot rezultira so dopolnitelni komentari i preporaki vo vrska so mnogu drugi pra{awa:

1) Izboren metod: Izborot na sistem na zastapenost vo parlamentot e glavno politi~ka rabota, no ima golemo vlijanie vrz izbornite operacii, vklu~uvaj}i |i onie koi se odnesuvaat na pottiknuvawe na izborna izmama.

2) Izborna administracija: Vo odnos na izbornite organi, dadeni se komentari za preostanatite nedostatoci i nedoslednosti vo Nacrt zakonot, vklu~uvaj}i go i nazna~uvaweto na izbornite slu`benici. Vo vrska so izbornite proceduri, dadeni se komentari i preporaki okolu zapi{uvaweto i bezbednosta na glasa~ite, kako i tajnosta na glasaweto. Dadeni se komentari i po mnogu drugi pra{awa vo vrska so predlo`enite izborni pravila, vklu~uvaj}i gi: nespoivosta na funkcijata i konflikot na interesi, redovniot datum za izbori, nazna~uvawata na izbornite komisii, zastapenosta na `enite, predlagaweto na kandidati, finansiraweto na kampawata, objavuvawe na rezultati, gubeweto na prateni~kiot mandat i nabquduvaweto.

III. ISTORIJAT [5]

Spored Ustavot od 1991 godina, Republika Makedonija ima parlamentarna forma na vlast. Ustavot dava nezna~itelna nasoka vo odnos na sistemot na zastapenost vo zakonodavnata vlast pojasnuvaj}i samo deka Sobranieto broi od 120 do 140 pratenici izbrani na op{ti, neposredni i slobodni izbori. Sega{niot metod i uslovi za izbori se vospostaveni so donesuvaweto na zakon koj be{e usvoen so apsolutno mnozinstvo od strana na pratenicite.[6]Voobi~aeno, parlamentarniot mandat trae ~etiri godini. Novi izbori se odr`uvaat vo poslednite 90 dena od mandatot na stariot prateni~ki sostav, ili pak vo rok od 60 dena od raspu{taweto na Sobranieto.[7]

A. Izboren metod

Glavniot zakon koj ja utvrduva zakonskata osnova za parlamentarni izbori e Zakonot za parlamentarni izbori od 1996 godina, izmenet vo 1998 godina. Nekolku drugi zakoni se primenuvaat ili op{to ili za razli~ni vidovi na izbori, vklu~uvaj}i gi Zakonot za izbira~ki spisok i izbira~ka legitimacija (1996 godina, izmenet vo 1998 godina), Zakonot za politi~ki parii (1994 godina), Zakonot za lokalna samouprava (1995 godina) i Zakonot za teritorijalna podelba (1996 godina).

So postoe~kiot Zakon za parlamentarni izbori be{e vostanoven t.n. ,,paralelen“ sistem na zastapuvawe vo Sobranieto, spored koj 85 pratenici se izbiraat spored mnozinski princip, dodeka 35 se izbiraat spored nacionalniot princip na proporcionalna zastapenost, za vkupno 120 ~lenovi na parlamentot.

Spored sega{niot zakon, za da obezbedi pobeda vo prviot krug na izbori po mnozinskata lista, kandidatot mora da dobie mnozinstvo od vkupniot broj na dadeni glasovi i vkupen broj na glasovi koj }e iznesuva edna tretina od vkupniot broj na registrini izbira~i vo op{tinata.[8] Isto taka, spored sega{niot zakon, za da u~estvuvaat vo dodeluvaweto na mandati spored proporcionalnata zastapenost, partiite koi podnele svoi listi na kandidati mora da osvojat 5% od vkupniot broj na dadeni glasovi za proporcionalnata lista.

B. Izborna administracija

Kako i vo mnogu drugi zemji vo regionot, strukturata na formalnata izborna administracija vo RM ima tri nivoa:

1. Dr`avna izborna komisija: Spored sega{niot Zakon za parlamentarni izbori, Dr`avnata izborna komisija (DIK) e sostavena od pretsedatel i osum ~lenovi, i nivni zamenici, koi gi nazna~uva Sobranieto za period od ~etiri godini (~len 12). Pretsedatelot i drugi dvajca ~lenovi, zaedno so nivnite zamenici, mora da imaat profesionalni pravni kvalifikacii i iskustvo, a gi izbira Parlamentot po preporaka na Komisijata za izbori i imenuvawa. Ostanatite {est ~lenovi i nivnite zamenici, se predlagaat po polovina od sekoja od vladea~kite partii i vode~kite opozicioni partii.[9]

DIK e prvenstveno odgovorna za primena na izborniot zakon i prevzemawe na neophodnite administrativni aktivnosti, vklu~uvaj}i i izdavawe instrukcii[10]. Taa gi imenuva ~lenovite vo drugite izborni komisii i ima ovlastuvawe da re{ava po `albi i da gi objavuva rezultatite od izborite. Vo odnos na izborot za proporcionalna zastapenost, taa isto taka gi registrira listite na kandidati i gi utvrduva rezultatite.

2. Izborni komisii: Izbornite komisii (IK), formirani da gi sprovedat parlamentarnite izbori vo sekoja izborna edinica, se sostaveni od pretsedatel, ~etiri ~lenovi i nivni zamenici, a se imenuvani od strana na DIK. Pretsedatelot i negoviot zamenik treba da imaat pravni kvalifikacii i iskustvo, i tie se nazna~uvaat za period od ~etiri godini. Sekretarot go imenuva pretsedatelot na izbornata komisija i toj mora da ima pravna obuka. Vo momentot postojat izborni komisii za sekoja od 85 izborni edinici.[11] Sega tie dobivaat kandidaturi i gi utvrduvaat rezultatite od izborite sprovedeni vo izbornite edinici, no vo odnos na izborot po proporcionalna lista, samo gi prepra}aat rezultatite do DIK, za taa da mo`e da ja utvrdi pobedni~kata lista.

3. Izbira~ki odbori: Izbira~kite odbori vo izbira~kite mesta, ili izbira~kite odbori (IO), se formiraat za da gi sprovedat izbornite funkcii vo sekoe izbira~ko mesto. Za parlamentarni izbori, IO se sostaveni od pretsedatel, ~etiri ~lena i nivni zamenici.[12]Tie se nazna~eni od strana na relevantnite IK, 15 dena pred izborite. ^etirite ~lenovi se predlagaat od partiite koi ja so~inuvaat vladea~kata i glavnata opoziciona grupa vo parlamentot kako rezultat na poslednite parlamentarni izbori. Spored sega{niot zakon, site ~lenovi na IO mora da bidat `iteli i glasa~i vo izbornata edinica kade e locirano izbira~koto mesto.

V. Me|unarodno nabquduvawe

OBSE/ODIHR sprovede misii na nabquduvawe na izborite vo RM vo tri navrati[13] - za parlamentarnite izbori vo 1998 godina; pretsedatelskite izbori vo 1999 godina; i lokalnite izbori vo 2000 godina. Generalno, kone~nite izve{tai izdadeni od OBSE/ODIHR za prethodnite izbori vo RM go odrazuvaat postojanoto podobruvawe vo izbornata praktika, no isto taka gi dokumentiraat kontinuiranite problemi vo izbornata administracija. Podetalnite zaklu~oci na OBSE/ODIHR po pra{awa koi se odnesuvaat na izborniot zakon i procedurite, kako i preporakite dadeni toga{, se razgledani vo delot IV od ovaa analiza.

1. Nabquduvawe na lokalnite izbori vo 2000 godina

Vo izve{tajot na OBSE/ODIHR za lokalnite izbori vo 2000 godina se zaklu~uva deka sproveduvaweto na izborite ,,poka`a podobruvawe”, no sepak, ,,se ~uvstvuva{e nedostig od primena na brojni me|unarodni standardi za demokratski izbori”. Glavnite pri~ini citirani vo ponatamo{niot zaklu~ok, bea soznanijata na OBSE/ODIHR deka izborniot proces ,,ne odgovori vistinski na zalo`bite dadeni na OBSE deka }e se sprovedat izbori bez nasilstvo i zapla{uvawe, kako i za{tita na tajnosta na glasaweto”.

OBSE/ODIHR istakna deka izborite se sprovedoa na ,,miren i regularen na~in vo pove}eto op{tini, i deka procesot be{e podobren za vreme na vtoriot krug”. Megutoa, be{e potencirano i deka ,,izbornite denovi bea odbele`ani so tenzija, serozni neregularnosti i slu~ai na zapla{uvawe i nasilstvo na golem broj izbira~ki mesta”.

Izve{tajot potencira{e deka Zakonot za lokalni izbori sodr`i nedostatoci i nedoslednosti i deka ulogata na DIK ne e jasno definirana vo Zakonot za izbori. Ponatamu, be{e zabele`ano deka DIK imala restriktiven pristap kon svoite dol`nosti, {to dovelo do problemi vo odnos na ednakvata interpretacija na zakonot i izbornite proceduri.

2. Nabquduvawe na pretsedatelskite izbori vo 1999 godina

Vo kone~niot izve{taj na OBSE/ODIHR za pretsedatelskite izbori vo 1999 godina, be{e zaklu~eno deka tie bile odr`ani ,,glavno vo soglasnost so zalo`bite na OBSE”. Iako be{e istaknato deka izborite bea

,,izgradeni vrz mnogu pozitivni aspekti od izborite od 1998 godina”, za glasaweto vo vo tekot na vtoriot krug vo nekoi delovi od zemjata be{e zabele`ano deka bilo ,,proprateno so nepravilnosti”

[to se odnesuva do Zakonot za izbor na pretsedatel (od 1999 godina), koj delumno zavisi od instituciite formirani spored Zakonot za parlamentarni izbori, vo izve{tajot se podvlekuva deka ,,{irok politi~ki konsenzus” vo odnos na negovite odredbi ,,pridonese za cvrsta zakonodavna osnova” za izborite. Isto taka izve{tajot vostanovuva deka vo Zakonot za pretsedatelski izobri ima i zna~itelni dvosmislenosti, i deka zastapenosta na partiite vo izbornite komisii ne pretstavuvala odraz na nivnata mo}, demonstrirana na prethodnite parlamentarni izbori. Me|utoa, vo izve{tajot se istaknuva deka DIK izdala nekolku administrativni upatstva, koi go zajaknale izborniot proces.

[to se odnesuva do samiot izboren proces, vo kone~niot izve{taj se ocenuva deka toj ,,generalno e sproveden vo soglasnost so zakonot”. Me|utoa, vo nekoi izbira~ki mesta bile zabele`eni neregularnosti. Vo nekoi regioni, vo vtoriot krug bea zabele`ani ,,seriozni neregularnosti”. Ekstremno visokiot odziv na glasa~ite, isto taka, predizvika zagri`enost vo odnos na izmamata koja mo`ebi se slu~ila

3. Nabquduvawe na parlamentarnite izbori od 1998 godina

Kone~niot izve{taj na OBSE/ODIHR zaklu~uva deka parlamentarnite izbori od 1998 godina pretstavuvaat ,,zna~itelno podobruvawe” vo odnos na prethodnite izborite. Eden ,,va`en aspekt” na podobruvaweto dojde kako rezultat na noviot izboren zakon, koj se temele{e vrz {irok politi~ki konsenzus vo parlamentot. Kako i da e, nekoi partii izrazija zagri`enost okolu nekoi delovi od zakonot, i za nekoi ~lenovi be{e vostanoveno deka se nejasni {to dovede do sprotivstaveni tolkuvawa.

Partiite izrazija zagri`enost i vo odnos na izbira~kiot spisok i izbira~kite legitimacii, no taa se namali vo tekot na procesot. Bea zabele`ani ,,odredeni neregularnosti” od razli~en vid, osobeno vo dve izborni edinici. Primeri na grupno glasawe i familijarno glasawe bea ,,~esto” zabele`uvani.

Vo kone~niot izve{ataj, isto taka, se kritikuva nekoordiniranoto objavuvawe na rezultatite od strana na DIK i izbornite komisii. Osobeno problemati~en del vo Zakonot za parlamentarni izbori be{e nejasno definiraniot kriterium za pobeda vo prviot krug.

Najposle, vo izve{tajot na OBSE/ODIHR se zaklu~uva: ,,Va`no e deka brojni problemi vo vrska so sproveduvaweto na izborite se razgledani, nekoi ~lenovi od zakonot se razjasneti, a problemite so odnesuvaweto na nekoi kandidati, kako i labavosta vo glasa~kiot proces vo nekoi izborni edinici, se razre{eni”.

G. Vladina Rabotna grupa za izborni zakoni

So cel da se identifikuvaat nedostatocite zabele`eni vo zakonskata ramka za izbori vo RM, kako i da se pottikne procesot na politi~ka reforma i pomiruvawe, Vladata na RM vo po~etokot na ovaa godina zapo~na proces za izmena na izbornite zakoni. Konkretno, Ministerstvoto za pravda formira{e ,,Rabotna grupa za utvrduvawe na potrebata za promena na zakonskata regulativa vo oblasta na izborite i za podgotvuvawe zakoni” (vo ponatamo{niot tekst ,,Rabotna grupa”).

Vo dokumentot za vospostavuvawe na Rabotnata grupa[14] ne se strogo definirani celite vo odnos na nivnata rabota. Ministerot za pravda rakovode{e so Rabotnata grupa. Pokraj rakovoditelot, bea nazna~eni eden povisok slu`benik od ministerstvoto, sedum postojani i {est povremeni ~lenovi.

Na 20 juni 2001 godina, vo Skopje se odr`a javna rasprava za Nacrt zakonot za parlamentarni izbori i Nacrt zakonot za izbira~kiot spisok, podgotveni od strana na Rabotnata grupa. Na sostanokot, so koj {to rakovode{e ministerot za pravda vo prisustvo na ~lenovite od Rabotnata grupa im be{e dadena mo`nost, i na parlamentarnite i neparlamentarnite politi~ki partii, slu`benici vo Vladata, I drugi, da dadat svoi komentari po nacrt zakonite[15].

Dvata nacrt zakoni pripremeni od Rabotnata grupa - Nacrt zakonot za parlamentarni izbori i Nacrt zakonot za izbira~ki spisok - bea formalno podneseni do parlamentot od strana na ministerot za pravda na 12 septemvri 2001 godina.

D. Ramkoven dogovor od Ohrid

Prestrelkite me|u vladinite bezbednosni sili i albanskite etni~kite buntovnici, od koi pove}eto se izjasnija kako pripadnici na Osloboditelnata nacionalna armija (ONA), prodol`ija i vo tekot na proletta i letoto ovaa godina. Kako rezultat na toa, naporite za vra}awe na mirot i redot prodol`ija i se zabrzaa na politi~kata scena. So aktivna poddr{ka i ohrabruvawe od strana na me|unarodnata zaednica, vode~kite etni~ki makedonski i etni~ki albanski politi~ari go prodol`ija i go intenziviraa nivniot politi~ki dijalog. Nivnite razgovori imaa za cel da se iznajdat merki za podobruvawe na statusot na etni~kite malcinstva vo op{testvoto na RM.

Na 13 avgust 2001 godina, po serijata razgovori vo Ohrid, u~esnicite go potpi{aa Ramkovniot dogovor (RD) za da se odgovori na interesite na etni~kite albanci. Dogovorot sodr`e{e na~ela i Aneksi za specifi~nite planovi za implementacija, vklu~uvaj}i gi i ustavnite izmeni (Aneks A), promenite vo zakonodavstvoto (Aneks B) i merkite za implementacija i gradewe doverba (Aneks C). Nekolku aspekti od sekoj Aneks se od zna~ewe za analiziraweto na Nacrt zakonot za parlamentarni izbori. Tie }e bidat identifikuvani tuka, a razgledani vo ponatamo{niot tekst, zaedno so specifi~nite pra{awa povrzani so Nacrt zakonot vo drugo poglavje.

Me|u drugoto, slednite pra{awa od Ramkoviot dogovor treba da se imaat predvid pri razgleduvaweto na Nacrt zakonot za parlamentarni izbori:

· Odredbite koi se odnesuvaat na upotrebata kako slu`ben jazik na bilo koj jazik razli~en od makedonskiot, koj go zboruvaat najmalku 20% od naselenieto, }e vlijaat na mnogu vladini aktivnosti, vklu~uvaj}i gi i izborite. Spored Aneksot B, parlamentot treba da napravi neophodni zakonski izmeni do krajot na negoviot tekoven mandat;

· Spored Aneksot C predvremeni parlamentarni izbori treba da se odr`at do 27 januari 2002 godina, i da se pokanat me|unarodni nabquduva~i, vklu~uvaj}i go i OBSE;

· Do krajot na 2001-ta godina treba da se sprovede nov dr`aven popis. Konsenzusot postignat me|u site politi~ki partii, po potpi{uvaweto na Ramkoviot dogovor, rezultira{e so odlagawe na popisot za april 2002 godina. Rezultatite od popisot mo`e da vlijaat vrz razni izborni aktivnosti, vklu~uvaj}i go Izbira~kiot spisok, op{tinskite granici i izbornite edinici;

· Do krajot na 2002 godina treba da se usvoi izmenet Zakon za izborni edinici koj inter alia bi gi sledel ,,principite postaveni vo” Zakonot za parlamentarni izbori;,

· Vo rok od 45 dena od potpi{uvaweto na Ramkoviot dogovor treba da se usvoi nov zakon za lokalna samouprava. Do krajot na 2002 godina treba da se usvoi i nov Zakon za op{tinski granici; i

· Mnogu begalci i vnatre{no raseleni lica seu{te ne se vrateni vo svoite domovi vo porane{nite konfliktni zoni, iako potpisni~kite na Ramkoviot dogovor se obvrzani da go zabrzaat ovoj proces.

\. Glavni karakteristiki na Nacrt zakonite

Glavnite karakteristiki na Nacrt Zakonot za parlamentarni izbori i Nacrt zakonot za izbira~kiot spisok, kako {to e istaknato vo obrazlo`enieto koe e propraten del na obata nacrti, bea prodiskutirani na javnata debata, organizirana vo Skopje vo juni 2001 godina. Ovie karakteristiki se nakratko prezentirani vo ovoj del.

1. Izboren metod: Metodot za parlamentarni izbori bi se izmenil od sega{niot paralelen sistem vo sistem na proporcionalna zastapenost na dr`avno nivo nacionalen natprevar spored pravilata na proporcionalna zastapenost. Zakonskiot prag za dobivawe mandati preku proporcionalniot model bi se namalil na 3% od sega{nite 5%.

Nacrt Zakonot za parlamentarni izbori, predlaga i alternativen izboren metod, t.e. modificiran paralelen sistem, po koj 60 pratenici bi se izbirale spored mnozinskiot a, ostanatite 60 spored proporcionalniot model. Ovoj predlog e objasnet vo ~lenot 2 od Nacrt zakonot. Ako se prifati vakva alternativa, ostanatite odredbi od Nacrt zakonot, nameneti za ~isto proporcionalniot sistem, }e mora da se promenat so cel da se napravat kompatibilni so predlo`eniot paralelen sistem.

2. Izborni organi: DIK, IK i IO bi se pro{irile i nivnite glavni ~lenovi bi bile od redot na sudiite ili drugi pravni lica. Vode~kite vladea~ki i opozicioni partii bi go zadr`ale pravoto da imenuvaat ~lenovi so pravo na glas.

3. Redoven datum za izbori: Napraven e obid da se predvidi redovnite parlamentarni izbori da se odr`uvaat na krajot od oktomvri sekoja ~etvrta godina.

4. Profesionalizam vo prateni~kata funkcija: Od pratenicite se bara pogolema profesionalnost so pro{iruvawe na nespoivosta na prateni~kata funcija so drugi funkciii konfliktot na interesi. Vo odnos na poslednava zabele{ka, na pratenicite bi im bilo zabraneto anga`irawe vo ekonomski aktvivnosti zaradi li~na dobivka.

5. Izborni prigovori i `albi: Mnogu odredbi se izmeneti so cel da se razjasnat vremenskite ramki i kanali za podnesuvawe izborni prigovori i `albi i primawe odgovori.

6. Identifikacija na glasa~ite: Izdavaweto i upotrebata na izbira~ki legitimacii bi se ukinale.

7. Bezbednost na glasaweto Glasa~ite bi trebalo da ostavat otpe~atok od prstot vedna{ do nivnoto ime vo Izbira~kiot spisok. Isto taka, postoi odredba, na glasa~ite koi dobivaat glasa~ko liv~e da im se isprska prstot so sprej od nevidlivo mastilo.

8. Prestapi na izbira~kite mesta: Prisustvoto na policija okolu izbira~kite mesta bi se zgolemilo. Nesoodvetni ili nepravilni policiski aktivnosti, ili zloupotreba na mobilni telefoni ili pejxeri od strana na ~lenovite na izbira~kite odbori, bi pretstavuvalo osnova za poni{tuvawe na rezultatite vo toa izbira~ko mesto.

9. Obezbeduvawe mesta za kandidati `eni: Sekoja lista na kandidati za parlamentarni izbori bi trebalo da sodr`i 30% kandidati `eni.

10. Glasawe vo otsustvo: Odredba za glasawe vo otsustvo, vklu~uvaj}i gi i dr`avjanite koi prestojuvaat vo prekuokeanskite zemji, ne postoi, bidej}i ne postoi na~in za nivno zapi{uvawe. Prethodniot predlog da se ovozmo`i glasawe vo otsustvo vo diplomatskite pretstavni{tva vo prekuokeanskite zemji ne be{e prifaten.

IV. KOMENTARI I PREPORAKI

A. Implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor

1. Jazi~ni pra{awa

Vo soglasnost so Ramkovniot dogovor, treba da se donesat odredbi, za upotreba na jazicite na malcinstvata kako slu`beni jazici na nekolku na~ini, vklu~uvaj}i i nekoi koi direktno }e vlijaat vrz administracijata i sproveduvaweto na izborite:

· Pri individualnata komunikacija so centralnite vladini organi;

· Pri vladini aktivnosti od lokalna nadle`nost, kade 20% ili pove}e od naselenieto zboruva na jazik koj e razli~en od makedonskiot; i

· Na oficijalnite li~nite ispravi.[16]

Upotrebata na jazicite treba da se razgleda od Sobranieto, od koe se bara do krajot na mandatot da ,,gi izmeni ... site relevantni zakoni da izgotvat so cel odredbite za upotrebata na jazicite da bidat vo celosna soglasnost so RD (Aneks B, del 8).

Nacrt zakonot za parlamentarni izbori ne gi razgleduva, bilo direktno ili indirektno, pra{awata koi proizleguvaat od odredbite na Ramkoviot dogovor, a koi se povrzani so slu`benite jazici. Ova e iznenaduva~ki, bidej}i gore spomenatite odredbi }e vlijaat vrz mnogu izborni aktivnosti. Ponatamu, donesuvaweto na nov zakon za parlamentarni izbori }e mu dade mo`nost na Sobranieto da go izmeni zakonot, pritoa zemaj}i gi predvid odredbite od Ramkoviot dogovor.

Te{ko e da se identifikuvaat site raboti regulirani vo Zakonot za parlamentarni izbori, koi bi bile zasegnati so novite lingvisti~ki barawa. Nekoi od onie koi doagaat na um se:

· Upotreba na azbukata pri zapi{uvawe na glasa~ite i vo dokumentite za glasawe;

· Sostanocite na izbira~kite organi;

· Glasa~kite liv~iwa;

· Izbornite izvestuvawa;

· Drugi izborni materijali;

· Programite za javno informirawe i edukacija na glasa~ite;

· Materijalite i aktivnosti na kampawite.

Pra{awata povrzani so upotrebata na jazicite na malcinstvata vo izbornite aktivnosti redovno se pojavuvaat vo svetot.Voobi~aeno, takvite jazi~ni pra{awa se re{avaat preku zakonodavstvoto, administrativnite propisi ili, ponekoga{, so sudski odluki.

Zaradi specifi~nite potrebi na izbornata administracija, jazi~noto pra{awe e edno osobeno slo`eno i treba da se razre{i kako del od izmenite na izbornite zakoni. Razbirlivo e deka